fbpx

O EU financiranju Glasu ljudstva bo govora v Evropskem parlamentu, zagovarjati se bo morala tudi Evropska komisija

Levi aktivist Jaša Jenull. (Foto: STA)

V času, ko se na političnem parketu Evropske unije veliko govori o vmešavanju tujih sil v demokratične procese znotraj evropskih držav, v Sloveniji postaja jasno, da je eden izmed takšnih akterjev kar sama Evropska unija. Ta namreč financira nekatere ključne nevladne organizacije, ki jih politične stranke levice uporabljajo kot orodje za oblikovanje in nadzor javnega mnenja, in ko je potrebno, za mobilizacijo volilnega telesa. Eden takšnih primerov je organizacija Glas ljudstva, ki jo neposredno financira Evropska komisija prek organizacije ECAS (European Citizen Action Service). Vodja opozicije Janez Janša je zaradi tega napovedal razpravo v Evropskem parlamentu, evropski poslanec Milan Zver pa je danes sporočil, da je na Evropsko komisijo naslovil vprašanje, kdaj namerava prenehati financirati organizacijo Glas ljudstva. 

“Neverjetno, kaj vse za ene skrajneže financira Evropska komisija z našim denarjem. Na predlog ekipe, ki dobro plačana sedi v Ljubljani. Nujna razprava v Evropskem parlamentu o tem,” je na Twitterju zapisal Janez Janša kot komentar na enega izmed projektov, ki ga je že na državnozborskih volitvah izvajala dotična sporna organizacija. Kot že rečeno pa je evropski poslanec Milan Zver na Evropsko komisijo naslovil dve vprašanji, in sicer, kdaj ta namerava prekiniti financiranje mreže Glas ljudstva in ali bo sprožila postopke za vračilo že izplačanega denarja. Evropskega poslanca je prav tako zanimalo, kako namerava Evropska komisija v prihodnje izboljšati mehanizme financiranja in nadzora sredstev, da do podobnih financiranj političnih kampanj skrajnih skupin ne bo prihajalo.

Javno debato je sicer sprožil spletni projekt volivomat.si, kjer lahko volilni upravičenci (vsi, pravzaprav) odgovorijo na nekaj vprašanj, spletna aplikacija pa jim nato ponudi najverjetnejšega kandidata. Spletni projekt je sicer metodološko precej pomanjkljiv. Že krajše testiranje pokaže, da so vprašanja, ki jih zastavi aplikacija, pogosto tendenciozna, ali pa zastavlja vprašanja, ki vodijo do izbora kandidatov, za katere volivci sicer ne bi nikoli glasovali. Primer: na vprašanje, ali bi morala občina poskrbeti za kakovosten javni prevoz, ki bi bil na voljo vsem, je težko odgovoriti nikalno, ker … kdo pa misli, da javni prevoz ne bi smel biti na voljo vsem. Zelo verjetno ne gre za metodološke pomanjkljivosti, temveč namenski ustroj aplikacije, ki preži na mlade in neodločene volivce, tako da jim na podlagi signaliziranja vrednot na koncu ponudi kandidate levega političnega spektra.

Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše (Foto: STA)

A bolj kot sporni spletni projekt bodejo v oči “fakultativne” dejavnosti sporne organizacije. Ta je namreč znana kot ena največjih agitatork znotraj političnega procesa, stalna udeleženka protestov in radikalna nasprotnica slovenske desne sredine. V času vlade Janeza Janše je organizacija sodelovala in organizirala proteste, ki so se pogosto sprevrgli v nasilne. Vsekakor pa ni bila na noben način doprinos slovenskemu političnemu procesu, saj je bila veliko preveč opredeljena, njeni voditelji, med njimi Jaša Jenull, pa so znani levičarski aktivisti, ki s strankami levice usklajeno delujejo.

Tako so se med vlado Janeza Janše v centru Ljubljane odvili “civilnodružbeni projekti”, v katerih se je jasno spodbujalo nasilje proti funkcionarjem desnosredinske vlade. “Shode so običajno zaznamovali skrajni simboli komunističnega režima. Na Trgu republike so petkovi protestniki prižigali kresove, zažigali stole, ki so simbolizirali poslanske stolčke, igrali nogomet z žogami, na katerih so bile narisane glave ministrov in ministric, razobešali plakate z obrazi poslancev s pripisanimi grožnjami in svastiko. Pred ministrstvom za kulturo so protestniki postavili mize s stoli, po katerih je bila razmazana rdeča barva, ki je simbolizirala kri, na mizah pa zapisana imena ljudi,” je v poslanskem vprašanju zapisal Milan Zver.

Če še vedno niste prepričani, kakšnega karakterja je t. i. Glas ljudstva, si lahko pogledate NVO-je, ki ga tvorijo. Gre namreč za krovno organizacijo, ki združuje takšne podpornike “humanizma” in “demokracije”, kot je Zveza združenj borcev NOB, sedaj že zloglasne borke za pravice žensk, Inštitut 8. marec, ki so domnevnim spolnim žrtvam Dušana Smodeja prigovarjale, naj svojih izkušenj ne razodenejo javno (so bili le preveč povezani), ali pa samooklicani sindikat taksistov, ki ga vodi vulgarni Dejan Jefim, sicer znan po svojem mejno sovražnem govoru in vulgarnih izpadih na spletu.

Ali se v EU zavedajo, kako se porabi denar davkoplačevalcev?
Pri tem se zastavlja vprašanje, ali se odločevalci v Evropski uniji sploh zavedajo svojega načina poseganja v slovenski politični proces. Ali se zavedajo, da se s sponzoriranjem projektov, kot je Glas ljudstva, hkrati sponzorirajo tudi propagandna aktivnost ene politične opcije, kar  neposredno vpliva na javno mnenje in mobiliziranje volilnega telesa pred ključnimi referendumi. Če se zavedajo, gre za neposredno vmešavanje v demokratični proces in spodkopavanje poštenosti volitev, kar je osnova za velik mednarodni škandal. Škandalozna je tudi druga možnost, da se namreč resnično ne zavedajo, kako se davkoplačevalski denar steka v nepreverjene žepe oz. žepe levice.

Ko si Evropska komisija opere roke
Ko smo ob zadnji škandalozni objavi organizacije Glas ljudstva poslali novinarska vprašanja na predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, so nam ti odgovorili, da stališča, ki se izražajo v okviru nevladne organizacije ECAS, ne izražajo nujno stališč Evropske unije ali Evropske komisije.

Nevladne organizacije samo v imenu
Ob vsem pa se odpira temeljno vprašanje o naravi nevladnih organizacij. Te bi morale po definiciji izvajati nadzor nad vladami in njihovim delovanjem. A ker se je v zadnjih letih široko razpasla praksa državnega financiranja organizacij, se upravičeno zastavlja vprašanje, koliko “nevladnega” je ostalo pri teh organizacijah in v kolikšni meri so se te spremenile v podaljške specifičnih političnih opcij. Vsaj v Sloveniji je odgovor jasen.

Gal Kovač