Popravek: Nasilno izbrisana podjetja: Dolga roka globoke države sega iz Ljubljane do Strasbourga

Egidijus Kuris iz Litve, sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice, je nezakonito zavrnil številne tožbe lastnikov nasilno izbrisanih podjetij v Sloveniji – vse pod vplivom slovenskih sodelavk.

V torek, 3. februarja 2020, so bile na strani www.nova24tv.si, v članku z naslovom Nasilno izbrisana podjetja: Dolga roka globoke države sega iz Ljubljane do Strasbourga, avtorice Vide Kocjan, navedene nekatere napačne ocene in namigovanja v povezavi z varuhom človekovih pravic Petrom Svetino in njegovim namestnikom Ivanom Šelihom. Ker bi navedbe, ki nimajo nobene podlage bralce lahko zavedle, vas v želji po natančni obveščenosti javnosti in v skladu z Zakonom o medijih prosimo za objavo pojasnila (v nadaljevanju).

V članku novinarka navaja: “V uradu varuha so kar devet mesecev ponavljali, da imajo sicer dovolj argumentov za presojo, da pa je treba dodati samo še kakšno podrobnost in podobno“. Te navedbe ne držijo. Pri Varuhu človekovih pravic RS (Varuh) smo devet mesecev pozivali in čakali Civilno iniciativo nasilno izbrisanih podjetij (C.I.N.I.P.), da dopolni in dodatno utemelji, za katero kršitev človekovih pravic meni, da gre v izpostavljeni problematiki in zlasti s katerimi razlogi utemeljujejo morebitno kršitev, upoštevajoč pri tem dosedanje odločitve Ustavnega sodišča RS in tudi Evropskega sodišča za človekove pravice. Torej pri Varuhu devet mesecev nismo ponavljali, da imamo dovolj argumentov. Ravno nasprotno, devet mesecev smo ponavljali, da njihova argumentacija po naši presoji ni dovolj prepričljiva in zadostna podlaga, da bi lahko vložili zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod).

Članek zavaja tudi z navedbo, da je strokovna služba na čelu z Ivanom Šelihom, namestnikom varuha, namerno zavlačevala in preprečevala izvedbo ustavne presoje. Tudi ta navedba ne drži. Varuh Peter Svetina in namestnik Ivan Šelih sta se več kot trikrat uradno in večkrat tudi neuradno sestala s predstavniki Civilne iniciative nasilno izbrisanih podjetij. Pri Varuhu smo ves čas aktivno iskali rešitev in se zavzemali za izboljšanje položaja družbenikov izbrisanih gospodarskih družb, na kar opozarjamo tudi v več naših letnih poročilih. Prav tako smo v teh devetih mesecih iskali dodatna, neodvisna pravna in druga strokovna mnenja. Na koncu pa smo na podlagi razpoložljivih podatkov in po preučitvi dosedanje sodne prakse Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice kot tudi po preučitvi strokovne literature ugotovili, da nimamo dovolj tehtne podlage za vložitev zahteve za oceno ustavnosti.

Novinarka je v članku napisala tudi, da imajo nekateri posamezniki lovke v inštituciji Varuha človekovih pravic RS in da varuh Peter Svetina še ni sprevidel vzpostavljenih mrež v ustanovi, ki jo vodi. Varuh ta namigovanja ostro zavrača. Naj vam pojasnimo, da je Varuh pri svojem delu neodvisen in samostojen. Tako smo delovali doslej in bomo še naprej kar nenazadnje od nas zahteva tudi četrti člen Zakona o varuhu človekovih pravic. Da smo neodvisni in samostojni smo dokazali tudi v primeru t. i. izbrisanih gospodarskih družb, ko se za vložitev ocene ustavnosti nismo odločili na podlagi pričakovanj in zahtev posameznikov, ampak na podlagi strokovnih argumentov. Sicer pa lahko zahtevo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta med drugim vložijo tudi državni zbor, tretjina poslancev, državni svet in vlada. S svojimi argumenti lahko torej predstavniki Civilne iniciative nasilno izbrisanih podjetij še vedno poskusijo prepričati katerega izmed navedenih državnih organov.

V članku ste zapisali še: “Za Svetino pomemben en migrant, 17.080 žrtev pa ne“. Ob tem zapisu lahko rečemo le, da gre za popolnoma neprimerno, neprimerljivo in nedostojno navedbo, ki je ni vredno komentirati.

Nataša Kuzmič
Svetovalka Varuha za odnose z javnostmi