V družbi Slovenski državni gozdovi zavračamo anonimne obtožbe o nepravilnostih pri poslovanju

Glavni direktor SiDG Zlatko Ficko, ki ga je nastavil nekdanji minister za kmetijstvo Dejan Židan. (Foto: STA)

Dne 29. oktobra 2019 smo na portalu objavili članek z naslovom “Razkrivamo prvi del afere Slovenski državni gozdovi: Kako je vplivni član DeSUS-a Zlatko Ficko uzurpiral družbo za začetek gradnje poslovne stavbe, pri tem pa mu je pomagala ministrica Aleksandra Pivec!” V nadaljevanju objavljamo prikaz nasprotnih dejstev.

V družbi Slovenski državni gozdovi zavračamo anonimne obtožbe o nepravilnostih pri poslovanju

Odločno zavračamo in zanikamo navedbe anonimnega vira, na katerega se sklicuje prispevek, da naj bi se na SiDG dogajale takšne ali drugačne nepravilnosti. Pri investiciji v poslovno stavbo družbe ni nič spornega. Ne drži niti podatek, da naj bi vrednost investicije narasla iz 2,7 milijona evrov na skoraj sedem milijonov evrov. Investicija nikoli ni bila ocenjena na 2,7 milijona evrov.

Sedež družbe SiDG se nahaja v Kočevju v najetih prostorih. V strateškem načrtu družbe je predvidena investicija v poslovno zgradbo v letu 2019 v višini 1,8 milijona evrov. Vrednost je bila ocenjena v začetku leta 2017, v prenizkem obsegu in brez idejne zasnove projekta. Nadzorni svet družbe v prejšnji sestavi je ob sprejemu poslovnega načrta za leto 2019 odobril investicijo v poslovno stavbo in opremo v višini 3,2 milijonov evrov. Na podlagi izbranega idejnega projekta je vrednost gradnje  nove poslovne stavbe vključno z montažo opreme in ureditvijo okolice znašala  4,9 milijonov evrov. Ta cena presega pričakovanja, zato preverjamo možnost zmanjšanja površine objekta  z možnostjo dograditve v prihodnosti. Investicijo smo vključili v predlog novega strateškega načrta, ki je v fazi usklajevanja na vladi in o katerem bo vlada odločala kot skupščina družbe.

Navedbe v zvezi z odločanjem o investiciji v novo poslovno stavbo na seji nadzornega sveta v prejšnji sestavi ne držijo. Nadzorni svet, ki se je zavedal, da bo v kratkem prišlo do sprememb v njegovi sestavi, se je seznanil s predlagano investicijo in se odločil, da predhodnega soglasja za izvedbo navedene investicije na podlagi Akta o ustanovitvi ne da, s čimer je dopustil možnost, da o tej investiciji odloča skupščina. Takšen način sprejemanja pomembnih odločitev je v skladu z veljavnimi predpisi in v praksi nič nenavadnega ter se ga poslužujejo tudi druge družbe. Napačna je tudi trditev, da poslovodstvo za soglasje nadzornega sveta ne more ponovno zaprositi. Ob spremenjenih okoliščinah in ob novi sestavi nadzornega sveta ter ob potrjevanju novega poslovnega načrta je takšen način popolnoma legalen, če ne celo obvezen.

Poslansko vprašanje g. Bojana Podkrajška ni sprožilo nobenega pretresa. Postopki v zvezi z gradnjo poslovne stavbe so se odvijali že pred datumom, ko je bilo poslansko vprašanje objavljeno na spletni strani stranke SDS, in po tem datumu.

O neverodostojnosti anonimnega vira, na katerega se sklicujete, priča tudi navedba, da je na redni seji nadzornega sveta dne 31. avgusta investicija v poslovno stavbo izginila, kar ne drži. Zaradi obsežnosti dnevnega reda seje z dne 3.9.2019 se je zgolj preložila obravnava točke poslovni načrt, v katerem je bila predvidena investicija, na  prihodnjo sejo 10.9.2019. Prav tako ne drži, da je nadzorni svet iz osnutkov predlaganih dokumentov izločil vse navedbe o investiciji. Ponovno poudarjamo, da je ta investicija – tako kot tudi vse ostale načrtovane investicije (!) –   vključena v predlog strateškega načrta, ki je v vladnem usklajevanju.

Ne drži, da je bil glavni direktor SiDG kakorkoli vključen v menjavo nadzornega sveta. O imenovanju novih članov nadzornega sveta odloča vlada v vlogi skupščine SiDG. Javni poziv za imenovanje novih članov nadzornega sveta je strokovna komisija objavila v začetku junija 2019.

Zanikamo, da bi v SiDG sprožili disciplinski postopek proti komerkoli. Prav tako poslovodstvo nobenemu ne grozi niti ni prejelo nobene prijave mobinga. Nasprotno, rezultati ankete merjenja zadovoljstva zaposlenih, ki jo je izvajal zunanji izvajalec, so pokazali visoko stopnjo zadovoljstva med zaposlenimi v podjetju SiDG. Povprečne ocena na lestvici od 1 do 6 so v primeru vseh elementov organizacijske klime presegale vrednost 4. Sestavljeni indeks, s katerim je izvajalec meril zadovoljstvo zaposlenih, je pokazal, da je zadovoljstvo zaposlenih v podjetju SiDG izrazito visoko, saj srednja (povprečna) vrednost na lestvici od 1 do 6 znaša 4.39 točk.

Odločno zavračamo tudi lažnive obtožbe, da naj bi SiDG služil kot bankomat kogarkoli za nesorazmerno trošenje davkoplačevalskega denarja na račun slovenskega naravnega bogastva in omejevanja gozdarske konkurence. To sami po sebi zanikajo že rezultati poslovanja SiDG, ki so javno objavljeni in si jih lahko kdorkoli pogleda. Neto donos za državo kot lastnico gozdov, s katerimi upravlja SiDG, se je povečal iz 10,6 EUR/m3, kolikor je povprečno znašal v času koncesijskega sistema med leti 2009 in 2016,  za 2,5-krat  na 26,1 EUR/m3 v letu 2018.  Strošek poseka, spravila, gojenja in gradnje je v primerjavi s prejšnjo koncesijsko ureditvijo padel iz 33 EUR/m3  na 24 EUR/m3. SiDG je v letu 2018 v gozdni sklad, s katerim upravlja MKGP, vplačal 13,6 milijonov evrov, leto pred tem 9,5 milijonov evrov. SiDG je za državo kot lastnika samo v letu 2018  kljub izrednim razmeram zaradi vetroloma ustvaril skoraj 12 milijonov evrov dobička, leto pred tem pa 13 milijonov evrov dobička.  To SiDG uvršča med najuspešnejša podjetja v državni lasti. V primeru, da bi iz SiDG odtekal denar kamorkoli, takšni  poslovni rezultati vsekakor ne bi bili mogoči!

Dne 30. oktobra 2019 smo na portalu Nova24TV objavili članek z naslovom “Kako je Zlatko Ficko s pomočjo ministrice Aleksandre Pivec spremenil javno podjetje Slovenski državni gozdovi v izrojeno ‘državo v državi”. V nadaljevanju objavljamo prikaz nasprotnih dejstev.

NASLOV: Iz družbe Slovenski državni gozdovi denar ne odteka nikamor

Odločno zavračamo  navedbe anonimnega vira, na katerega se sklicuje prispevek, da naj bi Slovenski državni gozdovi pod vodstvom Zlatka  Ficka postali politični bankomat stranke DeSUS, da naj bi na SiDG prihajalo do porabe enormnih sredstev za ta namen  in da naj se SiDG razvil v izrojeno tvorbo, ki naj bi služila ozki skupini lokalnega establišmenta za uveljavljanje njihovih parcialnih interesov in v škodo države. To so grobe insinuacije in laži, brez kakršne koli podlage v dejstvih in realnosti ter obtožbe povsem brez utemeljitve. Gre  zgolj za plod domišljije in osebnih interesov anonimnega avtorja, na katere v SiDG sploh nismo imeli možnosti odgovoriti.

Da so obtožbe povsem nekredibilne in neutemeljene, dokazujejo rezultati poslovanja SiDG, ki so tudi javno objavljeni. Neto donos za državo kot lastnico gozdov, s katerimi upravlja SiDG, se je iz 10,6 EUR/m3, kolikor je povprečno znašal v času koncesijskega sistema v obdobju od  2009 do 2016, povišal za 2,5-krat  na 26,1 EUR/m3 v letu 2018.  Leto pred tem, ko je bil delež sanitarne sečnje nižji, je neto donos za državo znašal celo 31,3 EUR/m3, torej je država od vsakega prodanega m3 lesa dobila  3-krat več kot v prejšnjem sistemu. Strošek poseka, spravila, gojenja in gradnje je v primerjavi s prejšnjo koncesijsko ureditvijo lani padel iz 33 EUR/m3  na 24 EUR/m3, v letu 2017, ko smo beležili večji delež redne sečnje, pa je znašal celo samo 18,7 EUR/m3. SiDG je za državo kot lastnika samo v letu 2018  kljub izrednim razmeram zaradi vetroloma ustvaril skoraj 12 milijonov evrov dobička, leto pred tem pa 13 milijonov evrov dobička.  To SiDG uvršča med najuspešnejša podjetja v državni lasti. V primeru, da bi iz SiDG odtekal denar kamorkoli, takšni  poslovni rezultati vsekakor ne bi bili mogoči!

Nekdanji v.d. glavnega direktorja v razpisih, ki jih navaja članek, ni bil naveden kot odgovorna oseba, ampak samo kot kontaktna oseba. Nenamerno napako smo z javno objavo popravili  ter se nekdanjemu v.d. direktorju zanjo tudi opravičili.

Člana poslovodstva do službenih vozil nista prišla na sporen način. Avtomobila, ki ju je SiDG najel za poslovodstvo, nista luksuzna in njuna vrednost ne dosega vrednosti 100.000 EUR.  Vrednost obeh vozil, za katera plačujemo lizing, je znašala 88.368 EUR. Pri nabavi vozil smo upoštevali Pravila za določitev finančnega paketa poslovodstva SiDG, ki jih je sprejel nadzorni svet. Upravičenost poslovodstva SiDG do uporabe službenega vozila tudi v zasebne namene in zgornja meja vrednosti vozila, do katerega je direktor upravičen, pa je vgrajena tudi v pogodbo o zaposlitvi, ki jo je s posameznim direktorjem sklenil nadzorni svet.

Ne drži niti, da bi  bila mimo nadzornega sveta sklenjena pogodba s podjetjem PROPLUS d.o.o. iz Maribora, ki naj bi bila sklenjena avgusta letos in naj bi znašala 83.273,83 EUR. Gre za pogodbo o gradbenem nadzoru, ki je bila sklenjena za višino 68.257,24 brez DDV in je sklenjena pod odložnim pogojem (pogodba bo stopila v veljavo, če bo sklenjena pogodba za izgradnjo poslovne stavbe).

V zvezi s tem, da naj bi v Kočevju obstajalo veliko alternativnih možnosti za selitev zaposlenih namesto gradnje poslovne stavbe, poudarjamo, da teh možnosti v Kočevju, kjer je po zakonu sedež družbe, ni. V Kočevju in bližnji okolici sta namreč na voljo le dve večji zgradbi, v katerih bi se lahko uredili pisarniški prostori: nekdanja Ljubljanska Banka s skupno uporabno površino 3.000 m2 (zgrajena leta 1980) in trgovski center NAMA Kočevje, ki ima skupne uporabne površine 5.000 m2 (zgrajena leta 1979). Obema lokacijama je skupno:

  • oba objekta sta stara cca 40 let in po svojem namenu, zasnovi in načinu gradnje (jeklena konstrukcija v kombinaciji z betonom in steklom) prirejena času in kraju izgradnje
  • del objekta je že kot etažna lastnina prodan (za kakršno koli sanacijo in rekonstrukcijo je potrebno soglasje etažnega lastnika)
  • oba objekta nimata svojih lastnih funkcionalnih površin, ki bi omogočale parkiranje osebnih vozil zaposlenih (trenutno več kot 80 zaposlenih) ter ustrezno število službenih vozil
  • zaradi solastniških razmerij je kakršna koli rekonstrukcija otežena oz. onemogočena ter finančno potratna (od 3 – 5 mio EUR)
  • nepredviden nadzor nad najetim objektom (tveganje zviševanja najemnine kot pritisk lastnika za odprodajo objekta najemniku).

Čimprejšnja selitev v nove prostore je za nas nujna.  Na to opozarjajo tudi zaposleni, ki so člane nadzornega sveta, predstavnike zaposlenih, nedavno pozvali, naj podprejo načrtovano gradnjo poslovne stavbe. Ne drži, da naj bi bila prostorska stiska v sedanjih najetih in dotrajanih prostorih posledica tega, da se poleg centralnih služb v Kočevju nahajajo tudi zaposleni iz poslovne enote Kočevje ter večina delavcev bivše enote SiDG v Ljubljani. Logično je, da v Kočevju na sedežu družbe delajo tudi zaposleni iz poslovne enote Kočevje, medtem ko SiDG nima enote v Ljubljani. Ima zgolj poslovno enoto Ljubljana, iz katere pa se v Kočevje ni preselil noben delavec.

Zavračamo tudi očitke o šikaniranju in diskriminaciji zaposlenih iz drugih delov Slovenije pri vrednotenju njihovega dela, prevzemanju odgovornih funkcij v podjetju in zagotavljanju ustreznih delovnih pogojev.   Rezultati ankete merjenja zadovoljstva zaposlenih, ki jo je izvajal zunanji izvajalec, so pokazali visoko stopnjo zadovoljstva med zaposlenimi v podjetju SiDG. Povprečne ocena na lestvici od 1 do 6 so v primeru vseh elementov organizacijske klime presegale vrednost 4. Sestavljeni indeks, s katerim je izvajalec meril zadovoljstvo zaposlenih, je pokazal, da je zadovoljstvo zaposlenih v podjetju SiDG izrazito visoko, saj srednja (povprečna) vrednost na lestvici od 1 do 6 znaša 4.39 točk.

Ne držijo navedbe, da naj bi prednost pri zaposlovanju imeli lokalni kadri. Dva od petih vodij sektorjev nista iz Kočevja in okolice, kar velja tudi za deset vodij oddelkov oziroma služb.

Dne 3. novembra 2019 smo na portalu Nova24TV objavili članek z naslovom “Iz družbe Slovenski državni gozdovi odteka denar na vseh koncih!” V nadaljevanju objavljamo prikaz nasprotnih dejstev.

NASLOV: SiDG ne izvaja prikritega financiranja Zavoda za gozdove Slovenije

V družbi Slovenski državni gozdovi (SiDG) nimamo nobenih afer, kot je navedeno v članku. Poslujemo zakonito, ne pa sporno, kot namiguje anonimni vir, na katerem temelji omenjeni članek.

Ne drži, da smo z Zavodom za gozdove podpisali sporazum, ki naj bi bil poln fiktivnih postavk in s katerim naj bi nameravali krpati luknjo omenjenega zavoda. Ta sporazum naj bi bil po navedbah anonimnega vira primer odtekanja denarja na vseh možnih koncih, kar odločno zanikamo.

Sporazum o sodelovanju pri skupni izbiri drevja za možni posek, pri pripravi podatkov za plan v letu 2020 in preliminarni plan gospodarjenja z državnimi gozdovi v letu 2021 ter pri označitvi meja parcel v lasti Republike Slovenije, ki ga je SiDG podpisal z ZGS, izhaja iz 17. člena Zakona o gozdovih, kjer je predvideno sodelovanja lastnika gozdov pri strokovnih terenskih opravilih ZGS. Takšno sodelovanje je potekalo že v preteklosti in poteka ves  čas delovanja družbe SIDG, torej od leta 2016.

S sporazumom družba SiDG izvaja storitve, ki niso opredeljene v nalogah javne gozdarske službe, ki jo izvaja ZGS. Gre za dela kot na primer: zagotoviti svojo delovno silo za pomoč ZGS pri izvajanju nalog v zvezi z skupno izbiro drevja za redni in sanitarni posek, pomoč pri odkrivanju žarišč podlubnikov na terenu, kjer meje parcel, na katerih se izvaja izbira drevja in kasneje vrši sečnja in spravilo, pokaže lastnik… Iz navedenega je jasno, da se s tem ne plačuje delavcev ZGS, ampak delo pretežno študentskega kadra. Zagotovljen delež pomoči po sporazumu za leto 2019 znaša do 3.500 dnin, do sedaj smo za ta namen porabili okoli  2000 dnin. Vrednost dnine je 47,20 eur. ZGS v denarnem toku ni udeležen, saj vsa plačila prejemajo študenti direktno, porabo ur pa nadzorujejo poslovne enote SiDG.

Nadalje zanikamo tudi očitke, ki se nanašajo na prodajo hlodovine. Prodaja se je izvedla v skladu z zakonskimi podlagami, s prodajo na javni dražbi je bila dosežena najvišja možna vrednost. Vsa prodaja je potekala v skladu s Pravili družbe SiDG o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov.

Družba je skladiščila gozdne lesne sortimente, ker je bila v letu 2018 sanitarna sečnja v izredno povečanem obsegu in nismo uspeli izvesti celotne prodaje lesa iz kamionske ceste (ponudba je presegala povpraševanje). Prodaja iz skladišč je potekala predvsem z javnimi dražbami, ki so bile tudi objavljene na spletni strani družbe SiDG. Za prodajo so se oblikovali sklopi, s čimer se je spodbujala konkurenca med kupci. Zaradi izrednega obsega sanitarnih sečnje in posledično zasičenosti trga, ki sta se pojavljala tako v Sloveniji kot tudi v Evropi, vse javne dražbe niso bile uspešne in jih je družba SiDG morala ponavljati. Družba je kakovost  gozdnih lesnih sortimentov na skladiščih spremljala in v mesecu februarju leta 2019 je bila na skladiščih ugotovljena večja prisotnost gliv, ki so se razraščale po površini lesa. Zaradi tega se je v februarju 2019 SiDG odločil, da na vseh legah, ki jih prodaja na javnih dražbah, določi novo sortimentno strukturo skladno z ugotovljenim stanjem. Tako je vso hlodovino, ki je bila v poletnem času 2018 uvrščena v kakovostni razred hlodovine A, B in C uvrstila v kakovostni razred D. Ta sprememba je skladna s Pravilnikom o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov, saj za kakovostne razrede A, B in C velja, da gre za svež les, kjer obarvanost na čelu še ni prisotna. To spremembo je v primeru dražb opravila na način, da je vrednost posameznega sklopa določila na način, da so imeli razredi A, B in C ceno za hlodovino kakovostnega razreda D. Kljub izjemno povečani ponudni na trgu ter dejstvu, da je ta les bil na skladišču že več kot 7 mesecev, smo celotno količino uspeli prodati po cenah, ki so v tem času veljale za dolgoročne pogodbe. Zaradi izvedbe javne dražbe, kjer se je lahko prijavil vsak ponudnik, je družba SiDG zagotovila gospodarnost prodaje oziroma največjo možno ceno za prodane gozdne lesne sortimente. Torej ne drži, da je prišlo do oškodovanja družbe in da so bile cene prenizke. Prav tako zanikamo, da bi se kakršen koli denar stekal v zasebne žepe, saj so bile vse prodaje lesa izvršene na  trgu in v konkurenčnem boju preko javnih dražb in javnega zbiranja ponudb.

Zavračamo tudi očitke o izvajanju mobinga in onemogočanja normalnega dela. V SiDG nismo do danes prejeli nobene prijave mobinga.  Rezultati ankete merjenja zadovoljstva zaposlenih, ki jo je izvajal zunanji izvajalec, so pokazali visoko stopnjo zadovoljstva med zaposlenimi v podjetju SiDG. Povprečne ocena na lestvici od 1 do 6 so v primeru vseh elementov organizacijske klime presegale vrednost 4. Sestavljeni indeks, s katerim je izvajalec meril zadovoljstvo zaposlenih, je pokazal, da je zadovoljstvo zaposlenih v podjetju SiDG izrazito visoko, saj srednja (povprečna) vrednost na lestvici od 1 do 6 znaša 4.39 točk.

  • Olga101

    Jasno: “naši” vedno delajo pošteno – za svoj žep! Graščake so nagnali, zdaj zasedajo sami njihove gradove in gozdove! A ne, tovariši, rdeči graščakii?! Tudi tovariš Franta sedi na tuji zofi, obkrožen s tujimi slikami, v graščinskem interierju! Vračali lastnikom ne bodo nikoli, ker ne bodo delali novih krivic in ker se niso zastonj borili ups skrivali po hosti!
    Živela revolucija, ker nam polni žepe!

  • Andrej

    Gospod Ficko, ali je ankete merjenja zadovoljstva zaposlenih opravljala Ninamedija?

  • Prirejanje moralele sebi…

    V državi se organizira elitniški ceh kot se organiziral v tisočih letih kler RKC. Kaj je bolje ali slabse od teh dveh organizacij naj presodi vsak sam. Objektivno bo presojal le tisti, ki nima ne od prve ne slednje osebne koristi.

    • Andrej

      Si pa našel primerjavo.

  • montyamp

    Hahahahahahahahahaaaaaaaa , seveda zavračajo resnico .
    Če rdečega komunističnega cigana zalotite celega v marmeladi vam bo do konca razlagal da ga je nekdo vrgel v lonec .
    LAŽ JE NESMRTNA DUŠA KOMUNIZMA .

  • montyamp

    Sporoćam gošarski združbi , da me naj spustijo za en mesec z ekipo izbranih v njihovo gnilo papirologijo in med kriminalce na terenu .
    Še sami bodo presenečeni po razkritju kaka golazen so .

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!