Direktorji Mednarodnega denarnega sklada so pohvalili oblasti, ki so hitro, obsežno in usklajeno odgovorile na krizo, saj so pomagale socialno šibkejšim pri zagotavljanju dohodka, preprečevanju brezposelnosti in ohranjanju podjetij, kar je posledično vplivalo na nižji padec BDP. V prihodnje priporočajo še nadaljnje ukrepe za blažitev posledic krize v gospodarstvu in napovedujejo dobre obete, pri čemer opozarjajo na nevarnost novih tveganj in zazrtost v fiskalno sanacijo. Tveganja naj bi predvsem obstajala zaradi novih sevov koronavirusa in možnega pomanjkanja cepiv, saj bi posledični omejevalni ukrepi, škodljivo vplivali na ekonomijo. Na koncu so še pohvalili usmeritve vlade in cilje za okrevanje in odpornost, saj so prepričani, da sta digitalizacija in zelena usmerjenost prave usmeritve za prihodnost.
Mednarodni denarni sklad – IMF je pripravil poročilo za Slovenijo, v katerem so ocenjevali primernost ukrepov v času pandemije koronavirusa in splošne prihodnje usmeritve države. V prvi vrsti so ugotovili, da je pandemija povzročila veliko trpljenja, a so kot odgovor nanjo dobro vplivali hitri, obsežni in dobro usklajeni politični odzivi. Protikrizni ukrepi so pomagali ohranjati delovna mesta, zagotavljati likvidnost podjetjem in dohodkovno podporo ranljivim skupinam.
Ukrepi so preprečili še večji upad proizvodnje in ohranili brezposelnost pod nadzorom. Kljub temu smo zaradi zaprtja dejavnosti vseeno beležili padec realnega BDP za 5,5 odstotkov, ki pa bi bil brez sprejetih ukrepov še nižji. Odhodki, povezani s protikoronskimi paketi, so skupaj z nižjimi prihodki povečali fiskalni primanjkljaj, javni dolg pa se je povečal na približno 81 odstotkov BDP, s približno 65,5 odstotka leta 2019. Presežek na tekočem računu plačilne bilance se je povečal na sedem odstotkov BDP prihrankov zasebnega sektorja, glede na naložbe. Delež dolga BDP pa je vseeno nižji od povprečja, ki ga beležijo v EU, medtem pa se Slovenija zadolžuje po negativni obrestni meri.
Na IMF pričakujejo, da se bo ob zamejitvi pandemije povečala tudi gospodarska rast, BDP bo letos zrasel za 3,9 odstotka, leta 2022 pa za 4,5 odstotka. Vendar obete zamegljuje velika negotovost. Zaradi možnih zamud pri množičnem cepljenju in širjenje novih variant virusa bi lahko to zahtevalo strožje omejevalne ukrepe s škodljivimi ekonomskimi učinki. Druga tveganja vključujejo šibko zunanje povpraševanje in poslabšanje razmer na finančnih trgih. Poročilo predvideva, da se bo zasebna poraba v naslednjih dveh letih povečevala, leta 2023 pa nekoliko znižala, prav tako tudi javna poraba. Povečal se bo tudi uvoz, kar pa nas opozarja na razvoj panog, ki bi povečale izvoz Slovenije v naslednjih letih, saj bomo le tako lahko dosegali pozitivno trgovinsko bilanco.
Politika se je odzvala hitro, obsežno in usklajeno
Direktorji IMF so oblasti pohvalili za hiter, obsežen in usklajen odziv. Protikrizni ukrepi so ublažili gospodarske in socialne posledice pandemije, med drugim z ohranjanjem delovnih mest ter zagotavljanjem likvidnosti in dohodkovne podpore podjetjem in gospodinjstvom. Pričakuje se, da bo okrevanje posledica okrevanja potrošnje in naložb, vključno z javnimi naložbami, ki jih podpirajo skladi EU. Negotovost glede obetov je velika in obstajajo negativna tveganja, povezana predvsem z epidemiološkim razvojem.
Direktorji so priporočili ohranitev močne fiskalne podpore v bližnji prihodnosti z dobro usmerjenimi politikami, ki se nenehno ocenjujejo in prilagajajo spreminjajočim se razmeram. Ko bo okrevanje zakoreninjeno, je treba umakniti nujne ukrepe in se usmeriti v konsolidacijo javnih financ. Velik fiskalni primanjkljaj je treba srednjeročno postopno zmanjševati, da se ohranijo blažilniki, fiskalna pravila pa bi morala še naprej igrati močno vlogo. Ambiciozni načrti javnih naložb zahtevajo izboljšanje upravljanja javnih financ za ublažitev tveganj izvršbe.
Okrevanje gospodarstva bo razkrilo tveganja stečajev
Čeprav se število stečajev do sedaj še ni povečalo, so se tveganja za finančno stabilnost podjetij povečala. Direktorji so poudarili potrebo po nadaljnjem natančnem spremljanju kakovosti premoženja bank. Glede na to, da se bo ukrep moratorijev na kredite počasi zaključil, je na drugi strani smiselno opuščanje ukrepov, da bi se izognili njihovim stranskim učinkom. Makrobonitetne politike je treba še naprej redno pregledovati, da se zagotovi ustrezno ravnovesje med finančno stabilnostjo in potrebo po kreditih za gospodarstvo.
Pandemija je imela neenakomeren vpliv na zaposlovanje. Direktorji so oblasti spodbujali, naj še naprej prilagajajo politike za lažjo prerazporeditev delovne sile in zagotavljajo podporo najbolj prizadetim nizko kvalificiranim delavcem, ženskam in mladini. Aktivne programe trga dela bi lahko učinkovito uporabili za prehod med delovnimi mesti. Te programe bi lahko dopolnili z ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja in krepitev mreže socialne varnosti. Trendi na področju zaposlovanja pa so vsekakor pozitivni, saj brezposelnost z vsakim mesecem pada. Po neuradnih podatkih je bilo 24. maja na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje prijavljenih 75.807 oseb, kar je 3.478 manj kot na koncu meseca aprila.
Podpora načrtu za okrevanje in odpornost, zlasti na področju digitalizacije in uvajanja zelenih tehnologij
Direktorji so pozdravili osredotočenost oblasti na digitalizacijo in ublažitev podnebnih sprememb. Izboljšanje digitalne infrastrukture, izgradnja človeškega kapitala in spodbujanje digitalne vključenosti za večjo produktivnost in odpornost Slovenije. Cilj “ogljične nevtralnosti” do leta 2050 bi po njihovem mnenju bilo najbolje doseči z združevanjem naložb v zelene tehnologije in z obdavčitvijo industrij, ki onesnažujejo. Instrument EU naslednje generacije bi lahko igral ključno vlogo v slovenski digitalni in zeleni preobrazbi.
Sara Rančigaj