Umar je v sedmem Ekonomskem ogledalu predstavil številke, ki kažejo, da se nad Slovenijo zgrinjajo temni oblaki. Kako se pripravlja Golobova vlada?
Umar svari pred poslabšanim gospodarskim obetom in izrazito negotovostjo v mednarodnem okolju ter potrošnjo gospodinjstev pod naraščajočim vplivom cenovnih pritiskov.
Sedmo Ekonomsko ogledalo – Poslabšani gospodarski obeti in izrazita negotovost v mednarodnem okolju; potrošnja gospodinjstev pod naraščajočim vplivom cenovnih pritiskov. Več https://t.co/SFhhF0e4h1 pic.twitter.com/qedjGMqIbd
— UMAR (@UMAR_si) October 18, 2022
Obeti gospodarske rasti v evrskem območju se ob močnih inflacijskih pritiskih, energetski krizi in zaostrovanju denarne politike poslabšujejo. Septembrski kazalniki zaupanja nakazujejo krčenje gospodarske aktivnosti v evrskem območju, zaupanje med potrošniki pa je na najnižji izmerjeni ravni, poroča Umar.
Sloveniji se je vrednost kazalnika gospodarske klime septembra opazno znižala in bila pod dolgoletnim povprečjem. Potrošnja gospodinjstev je bila v poletnih mesecih podobna kot v drugem četrtletju, ko je že nekoliko upadla, vedno bolj pa jo zavirajo cenovni pritiski, padanje kupne moči in večja previdnost potrošnikov.
Umar tega seveda ne bo obelodanil, toda del k slabši gospodarski klimi je gotovo prispevala tudi gospodarstvu sovražna vlada. Če vlada sredi najhujše krize napoveduje zvišanje davkov na dobiček pravnih oseb in napoveduje uničenje normirancev, se bo to seveda poznalo na gospodarski klimi. Prav tako namerava koalicija že s 1. januarjem 2023 razveljavili določbe letošnje novele zakona o dohodnini. Pustili bodo le splošno dohodninsko olajšavo v višini 4.500 evrov.
Vse drugo bodo razveljavili, kar pomeni, da bodo plače efektivno nižje, če pa bo podjetnik želel biti konkurenčen na področju zaposlovanja v primerjavi s tujimi delodajalci, bo moral plačevati višje davke na delo. Prav tako so napovedali zvišanje davkov na najemnine, kar bo dodatno znižalo gospodarsko aktivnost. V novi koaliciji napovedujejo progresivno obdavčitev celotnega premoženja državljanov. Tovrstne namere ekonomisti označujejo kot precej nevarno in unikatno rešitev v svetu. Na drugi strani je vlada subvencionirala kup izbranih dejavnosti in tako povzročila cel kup tržnih neravnotežij.
Po poročilu Umarja je bila inflacija septembra 10-odstotna, k upočasnitvi glede na avgust (11 %) so prispevali zlasti ukrepi vlade za omilitev posledic energetske draginje, ki so inflacijo na letni ravni po oceni Umarja ublažili za 2,3 odstotne točke.
Spomnimo, kaj so bili “ukrepi vlade za omilitev posledic energetske draginje”. Vlada je omejila najvišjo ceno elektrike (a je bila omejitev pri skoraj dvakratni ceni avgustovske) prav tako zopet je začela začasno določati cene fosilnih goriv na bencinskih črpalkah. A za vse te ukrepe se gospodarske družbe z vlado že dogovarjajo, da bodo izgube nadomestile. Seveda s pomočjo državnega fiskusa. Nazadnje to pomeni, da si bomo davkoplačevalci “sponzorirali” nižanje inflacije sami, zaradi česar bo, ironično, posredna inflacija v resnici še večja.
Na drugi strani Golobova vlada niža plače zasebnemu sektorju, ki so bile zagotovljene po Janševi noveli zakona o dohodnini, hkrati pa viša plače priviligirani kasti javnih uslužbencev, kar bo zopet na trg prineslo neravnovesje in še povečalo plačno razliko med zasebnim in javnim sektorjem.
Kako je Slovenija pripravljena na trdo zimo, ki se bliža vsej Evropi? Razmere bodo težke po vsej Uniji, a nekatere države se bodo s krizo spopadle bolje kot druge. Vse kaže, da bo Slovenija podobno kot v finančni krizi v letih 2009–2011 iz nje izšla kot poraženka z bistveno nižjim standardom kot pred krizo.
Andrej Žitnik