fbpx

Poslanci danes s 45 glasovi za in 28 proti sprejeli novelo zakona o volilnih enotah, ki spreminja meje nekaterih volilnih okrajev!

Foto: Zajetje zaslona

Poslanci so danes s 45 glasovi za in 28 proti sprejeli novelo zakona o določitvi volilnih enot, ki spreminja meje nekaterih volilnih okrajev. Proti ukinitvi okrajev in za spremembe njihovih meja so se ves čas zavzemali poslanci SDS in DeSUS, ki so danes predlog tudi podprli. Poleg njih je predlog dobil še glasove poslancev koalicijskih SMC in NSi. Proti pa so glasovali poslanci Levice, SAB, večinsko LMŠ, ter po en poslanec SNS in DeSUS. Nasprotniki sprememb so opozarjali, da predlog ne odpravlja ugotovljene neustavnosti, poroča STA.

Po več kot dveh letih, odkar je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost dela volilne zakonodaje, so poslanci danes s 45 glasovi za in 28 proti sprejeli novelo zakona o določitvi volilnih enot, ki spreminja meje nekaterih volilnih okrajev. Odločitev je bila sprejeta brez konsenza o tem, ali spremembe dejansko odpravljajo ugotovljeno neustavnost, je poročala STA. Kot je v današnji razpravi v imenu predlagateljev spomnil Branko Grims, je ustavno sodišče opozorilo na prevelike razlike v velikosti volilnih okrajev, saj je razmerje med najmanjšim in največjim okrajem znašalo že 1 proti 3,73. Predlagatelji zdaj za uskladitev z ustavno odločbo predvidevajo spremembe v 15 volilnih okrajih, razmerje med najmanjšim in največjim pa bi po novem znašalo 1 proti 2,7. Proti ukinitvi okrajev in za spremembe njihovih meja so se ves čas zavzemali poslanci SDS in DeSUS, ki so danes predlog tudi podprli. Poleg njih je predlog dobil še glasove poslancev koalicijskih SMC in NSi.

Na 41. nujni seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo so že prejšnji teden obravnavali predlog novele zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor, ki spreminja meje volilnih okraje. Zakon so obravnavali po skrajšanem postopku. Premier Janez Janša je že decembra dejal, da bo v DZ v kratkem oblikovana zadostna večina za sprejetje tega zakona. Prilagoditev velikosti volilnih okrajev je po njegovem mnenju elegantna rešitev za izpolnitev odločbe ustavnega sodišča. Decembra lani je propadel drugi poskus spremembe krovnega volilnega zakona, s katerim bi volilne okraje ukinili in uvedli relativni prednostni glas. Tako je kmalu za tem skupina poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem iz stranke SDS  v DZ vložila predlog novele zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ. Predlog za spremembe meja volilnih okrajev je nastal v sodelovanju koalicije in ministrstva za javno upravo, pod predlogom pa so podpisani poslanci SDS, šest poslancev SMC in štirje poslanci DeSUS. Kot je navedeno v predlogu, se v skladu z ustavno odločbo volilni okraji spremenijo tako, da se zmanjšajo razlike v velikosti volilnih okrajev po številu prebivalcev in se upoštevajo geografska zaokroženost ter skupne kulturne in druge značilnosti volilnih okrajev.

Spomnimo, volilno zakonodajo je bilo treba spremeniti, ker je ustavno sodišče ugotovilo njeno neustavnost v delu, kjer določa volilne okraje. Med njimi naj bi bila prevelika razlika. Rok, ki ga je določilo ustavno sodišče za uveljavitev njegove odločbe, je sicer potekel že decembra. Za sprejetje zakona o volilnih enotah je bila potrebna navadna večina v DZ. Spremembe v ničemer ne spreminjajo obsega prve, druge in tretje volilne enote, vključujejo pa spremembe v ostalih petih volilnih enotah. Znotraj slednjih predlog sprememb in dopolnitev zakona vsebuje spremembe pri skupno 15 volilnih okrajih. Najbolj sta bili spremembam meja volilnih okrajev naklonjeni stranki SDS in DeSUS, medtem ko sta SMC in NSi nazadnje podprli ukinitev volilnih okrajev.

Povprečna volilna enota v Sloveniji ima 23.324 prebivalcev, skupno odstopanje osmih volilnih enot od navedenega je 21,6 odstotka, torej povprečno 2,7 odstotka, so pojasnili v predlogu zakona. Predlagatelji so navedli, da so pri pripravi zakona upoštevali tudi odločbo ustavnega sodišča, ki je kot ustavno dopustno razmerje med volilnimi okraji določila razmerje 1:3, če se spoštuje načelo geografske zaokroženosti in druge značilnosti volilnega okraja. Z novo odločbo pa je ustavno sodišče odločilo, da je neustavno preseganje kriterija 1:3, če niso izpolnjeni kriteriji geografske in druge povezanosti, so pojasnili.

Sara Bertoncelj