Pogovarjali smo se z vodjo poslanske skupine Nove Slovenije (NSi) Jožefom Horvatom, ki nam je razkril nekatere podrobnosti o spremembah davčne zakonodaje za podjetja in posameznike, o načrtovani debirokratizaciji, delu ministrov NSi v času epidemije, državnem zboru in stopnji kulture v njem ter koaliciji pa tudi o zamenjavi predsednika državnega zbora.
Vlada je pripravila sveženj predlogov sprememb davčnih zakonov, za kar ste se zavzemali tudi v NSi. Na novinarski konferenci ste poudarili, da morajo tisti, ki delajo in ustvarjajo dodano vrednost, od svojega dela imeti več, kot imajo danes. Kaj od sprememb lahko pričakujejo v gospodarstvu, koliko jim bo laže?
Davčna razbremenitev predstavlja enega ključnih elementov gospodarskega programa NSi. Predlog reforme, ki ga imamo na mizi, je gotovo najresnejši predlog po davčnih reformah nekdanjega finančnega ministra in prvega predsednika NSi Andreja Bajuka. Predlagane rešitve bodo dolgoročno učinkovale na konkurenčnost ter rast in razvoj slovenskega gospodarstva. Gospodarstvo želimo spodbuditi k dodatnemu investiranju, kar bo pozitivno vplivalo na prihodke. Zakonske rešitve smo skrbno premislili, da bi tudi z davčnimi ukrepi spodbudili gospodarsko okrevanje po epidemiji COVID-19. Davčna obremenitev dela je v Sloveniji zelo visoka. Strošek dela je precej višji kot v državah, ki so naši najbližji tekmeci. Predlog reforme poleg nekaterih drugih izboljšav za naše gospodarstvo prinaša veliko bolj konkurenčno poslovno okolje na področju obdavčitve dela. Z davčno razbremenitvijo bodo naši delodajalci lahko svojim delavcem omogočili višje neto plače. V obravnavi je končno tudi razvojna kapica, s katero želimo visoko kvalificiranim kadrom olajšati odločitev, da svoje talente uresničijo v Sloveniji. Predlagane so tudi številne druge rešitve, ki bodo zelo koristile našemu gospodarstvu, npr. zvišanje olajšave za podjetja, ki na prakso sprejmejo vajence ali zaposlijo mlade, uvedba olajšave za zaposlovanje oseb s poklici, ki jih primanjkuje, ter uvedba olajšave za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda. Lahko bi še dolgo našteval.
Kako pa bo s fizičnimi osebami? Poudarili ste, da nekdo, ki dela, v naših državi ne sme biti reven, ampak mora zaslužiti dovolj za dostojno življenje. Bodo te spremembe dovolj?
Za Novo Slovenijo je delo vrednota. Tisti, ki delajo, morajo od svojega dela tudi imeti več. Verjamem, da posameznik z denarjem zna ravnati bolj odgovorno in preudarno kot država. Iz enega evra zna narediti dva. V Novi Sloveniji zaupamo ljudem in to je sestavni del našega gospodarskega programa. Predlagana razbremenitev dohodnine s povišanjem splošne olajšave bo povečala neto plače zaposlenih. Neto plača v višini 1.300 evrov bi se že v letu 2022 povišala za 22 evrov. Leta 2025 pa bi zaposleni na mesec prejel že 86 evrov več, nekdo z neto plačo 3000 evrov pa bi mesečno prejel okrog 110 evrov več. Gre torej za konkretne učinke s konkretnimi številkami. Poleg sprememb splošne olajšave velja omeniti tudi ugodnejšo davčno obravnavo izplačila tako imenovane božičnice.
Kakšno je vaše stališče do socialne kapice?
Sam jo raje imenujem razvojna kapica. Kot pove že njeno ime, gre za ukrep, ki je usmerjen v razvoj slovenskega gospodarstva. Če želimo, da se bo slovensko gospodarstvo razvijalo, moramo obdržati visoko kvalificiran kader, ki pa mu mora država ponuditi tudi ugodno okolje. Po zadnjih podatkih je Slovenija med državami OECD po višini obdavčitve najbolj kvalificiranih zaposlenih na neslavnem prvem mestu! Ker pravice iz socialnih prispevkov niso neomejene (npr. kapica pri pokojninah), je prav, da se pri določeni višini plače omeji tudi rast zahtevanega plačila prispevkov. Pomembno je, da sposobne ljudi ustrezno nagradimo in v Sloveniji zadržimo. To prinaša razvoj in z razvojem bomo na koncu pridobili vsi.
Glavni argument nasprotnikov socialne kapice je, da bi se z omejitvijo osnove za plačevanje prispevkov zmanjšala stopnja solidarnosti in s tem socialna varnost delavcev z nizkimi plačami. Ta argument je seveda na zelo trhlih temeljih in ne zdrži niti primerjave z drugimi državami niti konkretnih izračunov. Avstrija in Nemčija nista zaradi socialne kapice nič manj socialni, kvečjemu bolj, saj svojih podjetij, ki plačujejo višje plače bolj kvalificiranim kadrom, ne obdavčujeta še dodatno za “pamet in znanje”. Više izobraženi kadri omogočajo podjetjem razvoj in s tem zviševanje plač vsem zaposlenim. Tega argumenta levo od sredine, vključno s sindikati, ne bodo nikoli razumeli. V Avstriji in Nemčiji pa ga.
Veliko govorimo tudi o debirokratizaciji. Koliko pozornosti temu namenjate v koaliciji in kakšne spremembe se nam obetajo na tem področju?
Vsak dan Slovenci dokazujemo, da imamo znanje in da znamo delati. Naša podjetja generirajo številne inovacije in izjemne izdelke, prepogosto pa se vse ustavi pri birokratskih ovirah. Zdajšnja koalicija se tega problema zaveda. Težko je sicer v kratkem času in ob hkratnem soočanju z epidemijo odpraviti vse birokratske ovire, ki so se nabrale v zadnjih treh desetletjih, kljub temu je v zakonodajni postopek že vložen prvi predlog zakona za odpravo birokratskih ovir ter za bolj gladko in prijazno delovanje državne uprave. Gre za zelo raznovrstne ukrepe na različnih področjih, kot so npr. olajšanje elektronske komunikacije uradnih oseb s posamezniki, ukinitev obveznosti izdajanja računov pri plačilu s kartico, skrajšanje roka za sprejetje ponudbe pri prodaji kmetijskega zemljišča s 30 na 15 dni, povezovanje evidenc na področju visokega šolstva, odprava obveznosti podajanja nekaterih nepotrebnih izjav, ukinitev nekaterih nesmiselnih prekrškov itd. Ne nazadnje se razveljavlja 207 zakonov, ki se ne uporabljajo več, ter vsi podzakonski predpisi, izdani na njihovi podlagi. Zakon določa tudi prenehanje uporabe 18 zveznih jugoslovanskih zakonov. V pripravi je že naslednji sveženj ukrepov za odpravo birokratskih ovir.
Slovenija je že več kot leto dni v času epidemije novega koronavirusa. Kako ocenjujete ta čas in sprejete ukrepe vlade za omilitev posledic prebivalstvu in gospodarstvu?
Nova desnosredinska vlada je odgovornost prevzela samo dva dni po tem, ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo. Ko danes gledam nazaj, lahko rečem hvala bogu, da je Slovenija še pravočasno dobila operativno vlado. Vlada je v stotih urah od prisege v državni zbor prinesla prvi sveženj pomoči prebivalstvu in gospodarstvu. Kot je znano, je sledilo še več svežnjev. Številke kažejo, da so bili ukrepi uspešni. Padec BDP v letu 2020 je bil v Sloveniji precej manjši kot v povprečju držav evrskega območja. Prav tako je brezposelnost v Sloveniji veliko nižja, kot je povprečje držav EU. Ne nazadnje nam je z ukrepi uspelo ohraniti okrog 300 tisoč delovnih mest. Da so ukrepi prijeli in da so bili učinkoviti, nam priznavata med drugimi Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad.
Vladajoča koalicija v zdajšnji sestavi je z delom začela 13. marca 2020. Leto je bilo zelo težko, pa ne samo zaradi epidemije, ampak tudi zaradi dogajanja v slovenskem političnem prostoru. Kako vi gledate na te neverjetne, domala dnevne napade opozicijskih strank in posameznikov na vlado v času epidemije?
Res je, iz levega dela opozicije skorajda dnevno letijo na vlado povsem neutemeljene obtožbe in celo žalitve. Zelo lahkotno poslanske in ministrske kolege obtožujejo celo s kriminalci, slišali smo, da smo drhal ipd. To ravnanje se preliva tudi zunaj državnega zbora. Organizacije s krščanskimi vrednotami, kot je denimo Zavod Iskreni, so nekateri levi politiki označili za mračnjaške in nazadnjaške. Zaradi njihovih vrednot jim želijo celo onemogočiti dostop do javnih sredstev. Kot smo videli, lahko taka retorika pripelje tudi do fizičnih napadov na njihove poslovne prostore. Vse to razumem kot agresiven poskus izločitve določenih političnih in vrednotnih prepričanj iz naše družbe. To je nedopustno. Očitno levi del opozicije razume, da je oblast rezervirana samo zanje. To smo nekoč že imeli. In bilo je grozljivo. Zato smo se pred 30 leti osamosvojili.
Ocena je, da se stopnja kulture v hramu demokracije, parlamentu, znižuje, nekateri s svojimi izpadi znižujejo ugled in dobro delo večine poslancev in poslank. Poslanec ste že dolgo, znani ste po svoji strpnosti in kulturi dialoga. Kako vse to prenašate?
Na trenutke res težko. V zadnjem letu smo deležni številnih osebnih žalitev, podtikanj, groženj, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom slišal. Zagovarjam strpen dialog, argumentirano izmenjavo mnenj, medtem ko naj vse drugo nima prostora v državnem zboru. Menim, da je velika večina v nastopih in izjavah spoštljiva, vendar določeni posamezniki še vedno vztrajajo pri takšnem načinu izražanja in delovanja.
NSi ima v vladi tri mlade in zelo učinkovite ministre. Niso statisti, prevzeli so težke resorje in jih tudi uspešno vodijo. Ste zadovoljni? Kaj bi posebej poudarili pri tem?
Res je in zelo sem ponosen, da so se ministri Matej Tonin, Jernej Vrtovec in Janez Cigler Kralj kalili ravno v poslanski skupini. Smo dolgoletni sodelavci in tudi prijatelji, zato o njihovih sposobnostih nikoli nisem dvomil. Veseli me, da je tudi širša javnost prepoznala njihova dejanja, da si NSi želi biti učinkovita, da pri nas beseda velja. Ministru Toninu je kljub grožnji z referendumom uspelo zagotoviti dovolj finančnih sredstev v večletnem obdobju za investicije v Slovenski vojski in status vojaka narediti privlačnejšega mlajši generaciji. Minister Cigler Kralj, ki ima izjemen posluh za najšibkejše in ranljivejše, se ukvarja z graditvijo domov starejših, da bi zagotovil ustrezno število mest za starejše v njih, prav tako pa mu je z interventno zakonodajo uspelo ohraniti več kot 300 tisoč delovnih mest. Minister Vrtovec je uvedel e-vinjeto, na podlagi katere bodo z decembrom 2021 namesto sedanjih nalepk uvedene elektronske vinjete. Prav tako je zasadil prvo lopato za zgraditev tretje razvojne osi v Gaberkah, da se bo izboljšala povezljivost in dostopnost za prebivalce. Od 15. januarja je na avtocesti A1 (od Šentilja do Kopra) za tovorna vozila, ki so težja od 7,5 tone, v dnevnem času prepovedano prehitevanje. Tako je zagotovljena boljša pretočnost in večja varnost. Sedaj se loteva prenove železniške infrastrukture. In da ne pozabim, znižal je ceno električne energije v času prvega vala epidemije.
To je kar lep nabor konkretnih ukrepov, ki jih čutimo lahko vsi.
Kako kot vodja poslanske skupine NSi ocenjujete delo v koaliciji in usklajevanje v državnem zboru, tudi v primerjavi s prejšnjimi vladami?
Obstoječa koalicija je na podlagi sprejete koalicijske pogodbe sestavljena iz programsko različnih strank. Usklajevanje terja precej časa in potrpežljivosti, kar je logično, če želimo v kar največji meri uskladiti rešitve. Veseli me, da smo kljub različnosti in epidemiji s sprejetjem ustrezne zakonodaje Slovenijo obvarovali pred najhujšim. Svoj pogled pa smo že usmerili v strategijo za izhod iz epidemije. S sodelovanjem smo kljub različnosti dokazali, da državo ohranjamo in vodimo dobro, čeprav nam del opozicije nenehno nastavlja večje ali manjše ovire na tej poti. Uporabljajo vsa sredstva, da bi nas ustavili, vendar sporočam, da bomo vztrajali do konca zaradi Slovenk in Slovencev.
Priča smo bili tudi skorajda neverjetnemu dejanju Igorja Zorčiča, ki je izstopil iz stranke SMC, ne pa tudi z mesta predsednika državnega zbora, ki ga zaseda prav zaradi SMC, kjer je bil izvoljen za poslanca. Česa takšnega v zgodovini slovenskega parlamentarizma še nismo doživeli. Kakšna je vaša ocena in napoved?
Res je, da je bil prvi poskus razrešitve predsednika državnega zbora neuspešen. V zrelih demokracijah bi predsednik odstopil sam, saj poslanska skupina, ki so jo ustanovili, ni več del koalicije. Zdaj imamo precej nenavadno situacijo, a se bo, verjamem, kmalu ustrezno razrešila.
Tudi preostala poslanca in poslanka, ki so ustanovili poslansko skupino nepovezanih poslancev, se svojih položajev, ki jih zasedajo, oklepajo z vsemi močmi. Kako ocenjujete to?
Poslovnik državnega zbora omogoča, da se lahko ustanovi samo ena poslanska skupina nepovezanih poslancev. Prav tako imajo ti poslanci pravico sodelovati pri razpravi v vseh delovnih telesih, ne morejo pa glasovati, ker za zdaj še ni bila dogovorjena sprememba sestave delovnih teles, kjer bi jim lahko omogočila tudi glasovanje. Do zdaj smo se o tem vprašanju vedno usklajevali za zaprtimi vrati, seveda pa kot koalicija ne moremo privoliti v izsiljevanje tistih, ki so se odločili za drugo pot in pričakujejo, da jim mesta v odborih pripadajo skladno z njihovimi željami. Za pogovor smo vedno odprti, za izsiljevanje pač ne.
Nekateri pozivajo celo k predčasnim volitvam. Kaj mislite o tem?
V NSi smo priprave na redne parlamentarne volitve že začeli, saj nas od njih loči še dobro leto. Seveda ne bomo opoziciji privoščili te nagrade, da bi vrgli puško v koruzo, kot jo je Marjan Šarec in tako omogočil nastanek nove vlade. Smo odgovorni do situacije, saj smo še vedno v epidemiji, ki pa hvala bogu počasi upada. V vladi je NSi pripravljena delovati do rednih volitev, seveda pa ta odločitev ni odvisna samo od nas.
Slovenija bo v drugi polovici leta predsedovala Svetu Evropske unije, priprave so v polnem teku. Nekatere napetosti se z domačega prizorišča selijo v tujino. Koliko nam to lahko škodi?
Želim si, da bi kot narod delovali čim bolj enotno in situacije ne bi še dodatno oteževali z vpletanjem mednarodnega okolja ter slabili ugleda Slovenije. Žal nekateri želijo na ta način še dodatno otežiti delovanje vlade in jo oblatiti. To bo dolgoročno škodovalo vsem, ne samo opoziciji.
Kakšna je vaša ocena medijev in pravosodja v Sloveniji, kar sta temi, ki razburjata na več ravneh, večstransko?
Mediji imajo izjemno pomembno nalogo, to je nadzor oblasti. V tem kontekstu ocenjujem, da imajo slovenski mediji še veliko rezerve pri vzpostavljanju uravnoteženosti medijskega prostora in pri visoko profesionalnem spoštovanju novinarskih standardov.
Ocena pravosodja generira vprašanje delovanja pravne države. Izgradnja pravne države terja svoj čas. Ključno je, da tisti, ki so nosilci ključnih oblastnih položajev v državi, vodijo državo s svojim pozitivnim zgledom. Prvi korak torej je, da morajo oblastniki tako v zakonodajni kot v sodni in izvršilni veji oblasti s svojim ravnanjem ljudem pokazati, da je pravna država vrednota sama po sebi. Ampak problem pravne države in njenega razvoja je globlji. Za razvoj pravne države potrebujemo kritično maso ljudi z integriteto. Kajti pravo lahko deluje, samo če v družbi obstaja kritična masa ljudi, ki menijo, da je pravo treba spoštovati zaradi prava samega, da ga imamo zato, da uokvirja naše življenje, da živimo v urejenem in varnem svetu, da je zato naše življenje kot posameznikov in kot družbe boljše. Ocenjujem, da v Sloveniji danes to ni vrednota. Cenjeni so tisti, ki pravo nekako zvijejo in prilagodijo svojim potrebam. Po domače pravimo, da se znajdejo.
Ali je še kaj, kar bi bilo treba poudariti, pa sva izpustila?
Sam se držim načela enega od ustanoviteljev Evropske unije, krščanskega demokrata Konrada Adenuerja, ki pravi: “Oziranje v preteklost ima smisel le tedaj, če služi prihodnosti.” NSi gre naprej in skupaj gremo naprej v novo prihodnost. Predani delu in domovini, predragi Sloveniji, ki ji imamo čast služiti.
Jožef Horvat je vodja poslanske skupine Nove Slovenije (NSi), za poslanca je bil izvoljen štirikrat. Rodil se je 8. julija 1955 v Žižkih, je univerzitetni diplomirani fizik. Po študiju se je zaposlil v Muri v službi za informatiko, nato pa postal direktor te službe. Leta 2004 je bil prvič izvoljen v državni zbor, nato še v letih 2011, 2014 in 2018. Je član kolegija predsednika državnega zbora in član mandatno-volilne komisije, odbora za finance, odbora za zunanjo politiko in ustavne komisije. Je tudi namestnik člana preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v DUTB.
Vida Kocjan