Na preiskovalni komisiji je potekalo zaslišanje poslanke Monike Gregorčič glede domnevno nezakonitih vpogledov policije v njene osebne evidence. Kar pa je še posebej zaskrbljujoče je, da se je to dogajalo v času menjave vlade, torej v obdobju od leta 2019 do leta 2020, v nočnih urah in večkrat zapored. Po navedbah Urada informacijskega pooblaščenca (IP) za vse obstaja pravna podlaga, a je vse skupaj izjemno sumljivo. Še posebej sporen bi lahko bil vpogled na dan odstopa nekdanjega predsednika vlade, saj bi se pridobljene podatke lahko uporabilo tudi za osebno diskreditacijo, izsiljevanje ali ustrahovanje v času oblikovanja nove vladne koalicije. Vprašanje je, ali informacijska pooblaščenka ni opravila svojega dela dovolj dobro ali ni imela interesa zadevi priti do dna. Morda pa le ni v službi IP ampak v službi globoke države. Vse skupaj spominja na Udbo, ki je kontrolirala kogar in kolikokrat je hotela.
Poslanka SMC Monika Gregorčič je tudi sama opisala svojo zgodbo in poudarila, da ji dvom vzbujajo štirje nočni vpogledi, vsi v času nove koalicije februarja 2020 s strani uradnega uvoznika vozil z obrazložitvijo “da je šlo za zakonsko dovoljene vpoglede z namenom identifikacije lastnikov vozil za potrebe vpoklica na servis zaradi tovarniških tehničnih pomanjkljivosti. A tem vpogledom nato vpoklic mojega vozila ni sledil”, je dejala Gregorčičeva.
Kljub nekajmesečnem dopisovanju z državnimi organi, predvsem z Uradom informacijskega pooblaščenca (IP), po njihovih navedbah za vse vpoglede obstaja ustrezna pravna podlaga – “torej je vse OK”, je Gregorčičeva zapisala na svoji Facebook strani. “Ugotovili” so tudi, “da je IP v zadevi “vpogledi v evidence politikov” po uradni dolžnosti uvedel inšpekcijski postopek zoper Policijo v februarju l.2020 ter ga ustavil v januarju l. 2021, ker da sistemskih nepravilnosti ni zaznal, le nekaj posameznih odklonskih pojavov.”
Nezadostno pojasnjeni odgovori
Gregorčičeva je še napisala, da je IP v okviru preverjanja morebitne spornosti vpogledov podal odgovore oz. pojasnila za večino (preko 20) vpogledov, nekaj pa ostalo nezadostno pojasnjenih:
– “Dvom mi vzbujajo štirje nočni vpogledi (vsi v času oblikovanja nove koalicije feb.2020) s strani uradnega uvoznika vozil z obrazložitvijo, da je šlo za zakonsko dovoljene vpoglede z namenom identifikacije lastnikov vozil za potrebe vpoklica na servis zaradi tovarniških tehničnih pomanjkljivosti. A tem vpogledom nato vpoklic mojega vozila ni sledil”.
– Dodaten dvom predstavljajo še štirje nočni/jutranji vpogledi preko reg. št. mojega vozila, ki jih je opravil isti policist PP Lj.-Center. Pojasnjeno mi je bilo, da je policist v registru vozil preverjal več vozil hkrati, ki so bila tedaj parkirana v “garažni hiši” v Ljubljani, podatke pa da je obdeloval zakonito, z namenom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Ker obrazložitev IP po moji oceni ne vzdrži logične presoje, saj ne gre za javno garažno hišo, temveč za zasebne garaže stanovalcev in najemnikov stanovanj v stanovanjskem naselju, sem IP dodatno pisno zaprosila, da upošteva to dejstvo ter ponovno preveri ustreznost vpogledov in obdelave mojih podatkov (kako oz. na podlagi česa je policist vstopil v te zasebne garažne prostore, ki so tudi fizično varovani – zaklenjeni in se odpirajo le imetnikom kartic).
– “Dodaten dvom mi je vzbudilo tudi tako pogosto, kar 4x-no zaporedno preverjanje mojega vozila, saj ni logično, da bi se rutinsko preverjalo kar vsa naključno parkirana vozila na določenem območju. Najbrž se, ko se išče ukradena vozila, preverja le dol. znamke, tip in barvo – in vse to bi se dalo preveriti iz policijskih evidenc oz. poročil…” A je Gregorčičeva prejela odgovor IP, da je po navedbah policije šlo za rutinsko preprečevanje in odkrivanje tatvin vozil in preventiven nadzor varnostno obremenjenih območij. IP zato teh navedb ni posebej preverjal, prav tako ne načina vstopa, za katerega naj ne bi bil pristojen.
Anita Gužvič