Zvonko Fišer, nekdanji generalni državni tožilec, je suspendiran zaradi sodnega postopka, ki na Okrajnem sodišču v Ljubljani poteka zoper njega zaradi imenovanja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja tožilstva leta 2012. Suspendiral ga je generalni državni tožilec Drago Šketa, Fišer pa je že napovedal pritožbo na suspenz, saj ta po njegovem prepričanju ni upravičen.
Fišerju je bila po navedbah vrhovnega državnega tožilstva izrečen ukrep začasne odstranitve iz državnotožilske službe v skladu zakonom o državnem tožilstvu, ki določa, če je zoper državnega tožilca uveden kazenski postopek po uradni dolžnosti zaradi storitve kaznivega dejanja z zlorabo državnotožilske funkcije, mora generalni državni tožilec državnemu tožilcu izreči ukrep o začasni odstranitvi iz tožilske službe. Gre za tako imenovani obligatorni suspenz, ki traja dokler pristojni organ ne poda končne odločitve o razrešitvi. Če bo kazensko sodišče odločilo, da ni ustrezne podlage za razrešitev, bo Fišerjev suspenz odpravljen. V času trajanja suspenza bo prejemal nadomestilo plače, ki predstavlja polovični znesek prejete plače.
Fišer napoveduje pritožbo
Za STA je Fišer napovedal pritožbo, saj po njegovem mnenju suspenz ni upravičen. Ta dodatno pojasnjuje, da je bilo domnevno kaznivo dejanje izvršeno pri izvajanju upravnih pristojnosti tožilstva, ne pa pri izvajanju kazenskega pregona, kar po njegovo predstavlja gromozansko razliko.
Tik pred prihodom druge Janševe vlade leta 2012 sta takratni pravosodni minister Aleš Zalar in generalni državni tožilec Zvonko Fišer izvedla bliskovito in “nujno” imenovanje Zalarjevega državnega sekretarja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva. Imenovanje je sprožilo val očitkov o nezakonitosti, ki sta jih tako Fišer kot tudi Zalar ves časa zanikala. Fišer je izjavil, da se je ves čas svoje kariere zavzemal za delo v dobro tožilstva. “Očitki, ki v tej zadevi letijo name, so v svojem izhodišču in ciljih politični in namenjeni slabitvi ugleda tožilstva in mene kot nekdanjega generalnega državnega tožilca. Gre za politični obračun in maščevanje. S strani pristojnih je bilo nedvoumno ugotovljeno, da je kandidat ustrezal vsem pogojem za funkcijo generalnega direktorja tožilstva in da je bil najprimernejši kandidat za to mesto,” še pojasnjuje Fišer in dodaja, da je maja 2015 tudi državnotožilski svet sprejel odločitev, da ni zadostnih razlogov za njegovo razrešitev.
KPK leta 2015 sporočila ugotovitev koruptivnega ravnanja Fišerja in Zalarja
Med drugim je tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) vzela zadevo v presojo in leta 2015 sporočila, da je bilo pri imenovanju Škrleca ugotovljeno koruptivno ravnanje Fišerja in Zalarja. Fišer je v izjavi izrazil prepričanje, da se bo pred sodiščem izkazalo, da v tej zadevi ni prišlo do kaznivega dejanja. Povedal je, da na odločitev sodišča čaka z mirno vestjo, saj je prepričan, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno.
Zaradi poročila KPK sta Fišer in Zalar vložila tožbo na upravno sodišče, zadeva pa je šla vse do vrhovnega sodišča, ki je novembra lani pritrdilo odpravo ugotovitev KPK. V največji opozicijski stranki SDS so se februarja lani odločili, da na tožilstvo in policijo podajo kazensko ovadbo zaradi suma zlorabe uradnega položaja Fišerja in Zalarja pri imenovanju Škrleca. Poslanec dr. Vinko Gorenak je takrat zapisal: “Policija je v naši prijavi prepoznala in potrdila sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, ki sta ga osumljena Aleš Zalar in Zvonko Fišer, zato je tožilstvu zoper omenjena podala kazensko ovadbo.”
Februarja lani SDS podal kazensko ovadbo
Na februarski seji Državnega zbora RS je Gorenak med drugim opozoril, da se poraja vtis, da gre zadeva glede spornega imenovanja v smeri zastaranja. Na podlagi razpoložljivih informacij je še povedal, da je bila zadeva sprva dodeljena državni tožilki Karmen Erčulj. Ker je bila Erčuljeva lani imenovana na mesto sodnice, je vodenje zadeve prešlo v roke Manje Prezelj, ki naj bi bila tik pred upokojitvijo. Iz tega razloga je Gorenak opozoril: “Tako bo zadeva znova predodeljena.”
Drago Šketa je na podlagi opozoril SDS pred poletjem uvedel nadzor nad delom tožilstva v zadevi Škrlec. Zaenkrat še ni znano, ali je nadzor že končan in kakšne so bile njegove ugotovitve. Škrleca je v začetku leta vlada imenovala za slovenskega predstavnika pri evropskem tožilskem organu Eurojust.
N. Ž.