fbpx

Požareport: Je Golob sploh še šef vlade?

Robert Golob (Foto: STA)

Podelitev državnega odlikovanja Tomažu Ertlu, zadnjemu šefu slovenske tajne politične policije (SDV oziroma Udbe) v prejšnjem režimu, je nedvomno ena od tistih slavnih epizod  – poleg Hude Jame kot “drugorazredne teme”, afere z Vasilko Sancin in prikrivanim bančnim računom v tujini, ki so Danila Türka stale novega mandata predsednika republike. In podobno bo petkov pogreb Janeza Zemljariča z vojaškimi častmi dolgoročno škodoval Robertu Golobu, opozarja Požareport in dodaja: “Značilnost slovenske politike je namreč tudi v tem, da ko odpreš vrata, ti med vrata takoj postavijo nogo.”

Po poročanju Požareporta nekateri pravijo, da bi premier Robert Golob oziroma “tako zvani” Robi naredil vse, da bi spet prikupil Milanu Kučanu in starcem, ki jim dolguje za volilno zmago ter prevzem oblasti. Med ta “vse” spada tudi petkov pogreb Janeza Zemljariča, ki je po “odločitvi vlade” potekal z vojaškimi častmi – kar se v civiliziranih državah ob pogrebih šefov tajnih političnih policij seveda ne zgodi. A Slovenija je v tem pogledu vse prej kot civilizirana država: “Človek, ki bi danes prvič prišel v Slovenijo in poslušal nekrolog Zvezdana Martiča o Janezu Zemljariču, bi dobil občutek, da je bil to ugleden, spoštovan, uspešen gospod, ki je gradil bolnišnice, kulturne in športne objekte ter na stara leta prodajal medicinski material,” je na Twitterju komentiral uporabnik z imenom SvobodaBlog – in povsem prav ima.

Goloba na Zemljaričevem pogrebu sicer ni bilo, a ga v prvem ponovoletnem tednu ni bilo niti na kakšnem drugem, pomembnejšem dogodku. Izognil se je namreč tudi simboličnem pokopu slovensko-hrvaške meje, čeprav sta prvega januarja na obrežje prišla tako hrvaški premier Andrej Plenković kot tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Prav tako je zavrnil tudi vabilo na mednarodni gospodarski forum Davos, ki se ga vsako leto udeležijo najpomembnejši svetovni voditelji, politiki in gospodarstveniki. Mediji poročajo, da bo osrednja tema letošnjega foruma, ki bo v Švici potekal med 16. in 20. januarjem,  reševanje energetske in prehranske krize v okviru novega sistema za podnebje in naravo, sodelujoči pa bodo med drugim razpravljali o soočanju gospodarstva z visoko inflacijo in geopolitičnih tveganjih – teh težav v Sloveniji očitno nimamo oziroma se Golobu ne zdijo dovolj pereče. Sporočil je, da ima druge obveznosti, tako bo o energetski krizi in trajnostnem razvoju razpravljala Tanja Fajon. Program njene udeležbe menda sicer še ni zaključen – se pa bo zagotovo udeležila razprave o Zahodnem Balkanu, piše N1.

Udeležba na Davosu se je zdela pomembna tudi Donaldu Trumpu in Joeju Bidnu – in to v veliko manj turbolentnih časih. (Foto: STA)

Medtem ko Golob neznano kje po vsej verjetnosti smuča, se v Sloveniji marsikaj dogaja. Požareport je spomnil, da je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič najprej nadrla podjetnike, da so preveč kapitalistični, nato pa je s falconom odletela na novoletni koncert Dunajskih filharmonikov, češ kočija ni bila na voljo. Ko je s svojim ravnanjem sprožila val ogorčenih odzivov, se je s pojasnili večkrat zapletla in vsaj dvakrat tudi zlagala, na koncu pa je uporabila preverjen Golobov recept in v celotno zgodbo vpletla svoje otroke. “Po nekajdnevnem premišljevanju in nasvetu prijatelja bom dala piko na i tistemu nesrečnemu poletu s falconom na novoletni dan. Iskrenost se, upam, vedno najbolj splača,” je ugotovila in pojasnila, da se ji je na silvestrski večer po koncertu in “opravljenem večurnem pogovoru s predsednikom avstrijskega parlamenta” pač mudilo nazaj domov. Pohvalila se je še, da je na Dunaju sledila protokolu in da se na rdeči preprogi ni nasmejala, obrnila k ljudem in pomahala. Vsaj nekaj.

Poleg tega je Slovenija oziroma Golobova vlada leto 2023 začela z najemanjem milijardnih kreditov po 3,6-odstotni obrestni meri, kar pomeni, da imamo celo slabši rating od Srbije. Kot kaže, nam niti mednarodni bančniki ne verjamejo več, so zapisali v Požareportu. Pisali smo že, da je Fiskalni svet objavil novo številko publikacije Mesečna informacija, v kateri med drugim ocenjuje, da se nadaljuje neustrezna praksa proračunskega načrtovanja, ki ustvarja precejšnji manevrski prostor za neupravičeno porabo, in da je s sprejetim proračunom za leto 2023 predvideno občutno poslabšanje. Iz dejanske realizacije v 2022 in sprejetega proračuna za 2023 izhaja, da naj bi bila rast odhodkov državnega proračuna brez upoštevanja neposrednega učinka covidnih odhodkov in ukrepov za blažitev draginje investicij letos 18,5-odstotna. To bi bilo približno dvakrat več kot v povprečju predhodnih dveh let in najvišja rast odhodkov doslej, še poroča Fiskalni svet. Poleg tega je Slovenija v prvi letošnji zadolžitvi izdala za 1,25 milijarde evrov novih 10-letnih trajnostnih obveznic RS91 in za 250 milijonov evrov dodatnih obveznic izdaje RS76, ki zapadejo 7. avgusta 2045. Kuponska obrestna mera prvih znaša 3,625 odstotka, drugih pa 3,125 odstotka, so sporočili s finančnega ministrstva.

Spomnimo, vlada Roberta Goloba je izdatke države v letu 2023 in 2024 povečala za kar 25 odstotkov, s čimer so stroški države narasli na rekordnih nekaj več kot 16 milijard evrov. Ker prihodkov v državni proračun ne bo toliko, bo morala država Golobove apetite pokrivati z zadolževanjem. Po zakonu o izvrševanju proračunov se lahko država za letošnji proračun zadolži za skupno 4,97 milijarde evrov, za proračun prihodnjega leta pa za 4,58 milijarde evrov, kar je prav tako rekordno. Samo letos in prihodnje leto lahko tako pričakujemo kar 9-milijardno zadolžitev, poroča Moje posavje. “V letošnjem letu ⁦Vlada RS načrtuje rekordno, kar 18,5 odstotno povečanje proračunske porabe. Celo večje kot Pahorjeva vlada v katastrofalnem letu 2009, ki je Slovenijo potisnilo v najdaljšo recesijo v EU. Sploh vedo, kaj delajo,” je zapisal nekdanji premier Janez Janša in priložil še nekaj poudarkov iz publikacije Mesečne informacije.

Sara Kovač