Včeraj je bilo opravljenih 1879 PCR testiranj in 3511 hitrih antigenskih testov. S PCR testi je bilo včeraj potrjenih 273 novih okužb. 14 in 7-dnevna incidenca še naprej ostajata visoki. 14-dnevna incidenca na nivoju države znaša 633,8, najvišja je v Goriški in Savinjski regiji. 7-dnevna incidenca na nivoju države znaša 314,4. V bolnišnicah se danes zdravi 573 pacientov, kar je 16 več kot včeraj. Na intenzivni terapiji se zdravi 132 pacientov. Tudi včeraj smo žal zabeležili tudi smrti. Umrlo je 7 oseb.
Doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja je povedala, da je bilo danes na covid oddelkih UKC Ljubljana hospitaliziranih 145 bolnikov, kar je manj, kot jih je bilo na vrhuncu epidemije pred novim letom, vendar bistveno več kot pred 14 dnevi. “43 bolnikov je na intenzivni terapiji. Vsi potrebujejo umetno predihavanje in so življenjsko ogroženi.”
V tretjem valu ugotavljajo zmanjšanje starosti bolnikov!
Po besedah Lejko Zupančeve v tretjem valu ugotavljajo zmanjšanje starosti bolnikov. Na enoti intenzivne terapije je namreč povprečna starost bolnikov 65 let. V drugem valu pa je bila ta starost 70 let. Nekoliko višja je starost na navadnih oddelkih. Kjer imamo nekaj bolnikov starejših od 80 let, vendar je to manjši delež. Najmlajši bolnik je star 31 let, najstarejši pa 96 let. Moških je na covidnih oddelkih UKC Ljubljana dvakrat več kot žensk, kar se najbolj vidi v enoti intenzivne terapije. V tej enoti je 28 odstotkov ljudi mlajših od 60 let, na navadnih covidnih oddelkih pa je takih skorajda tretjina. V zadnjem času se nadaljuje trend hospitalizacije nekoliko mlajših oseb. Nekateri imajo kronične bolezni, nekateri ne. Lejko Zupančeva je med drugim še izdala, da uvajajo novo protivnetno zdravilo, ki se je za bolnike takoj po sprejemu v enoto intenzivne terapije izkazalo kot ugodno.
Na vprašanje okrog pridruženih bolezni hospitaliziranih je predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja povedala, da je vzorec pridruženih bolezni podoben, kot v drugem valu. “Morda je sedaj več bolnikov z resnejšo motnjo imunosti. Temu je morda zato, ker so ukrepi nekoliko popustili. Prejšnji teden smo imeli na primer tudi dva bolnika po stari transplantaciji srca. Druga skupina bolnikov, s katerimi se pogosto srečujejo, so čezmerno debeli bolniki s sladkorno boleznijo, kronični ledvični bolniki in bolniki s povišanim krvnim pritiskom, srčnim popuščanjem in kakšno kronično pljučno boleznijo.” Glede nižje starosti hospitaliziranih je povedala, da je razlog za to precepljenost. “Imeli smo tudi nekaj posameznikov, ki so že prejeli vsaj en odmerek cepiva, poteki bolezni pri teh ljudeh pa so bili lahki.”
V aprilu bo na voljo 347.000 odmerkov različnih cepiv proti covidu-19, dobave se bodo nato še povečevale
Državni sekretar Jelko Kacin, nacionalni koordinator za logistični del akcije množičnega cepljenja zoper covid-19, je povedal, da 7. aprila pričakujemo kar 40.950 odmerkov cepiva Pfizer. Od tega bo šlo 21 tisoč odmerkov za drugi odmerek. Število odmerkov Pfizerja se vztrajno povečuje. V tem trenutku se po besedah Kacina še pogajamo za tretji sveženj, ki vsebuje 100 milijonov doz za celotno Evropsko unijo. Za zdaj še brez teh 100 milijonov pa bomo imeli v mesecu maju 4-krat po 35.100 odmerkov Pfizerja. Zadnji teden že 73.710. Nato cel julij po 73.710 odmerkov. “To so že zelo velike številke,” je povedal.
Pri Moderni imamo v tem mesecu samo dve dobavi. V prvi dobavi, ki jo še čakamo, bo prispelo dobrih 14 tisoč odmerkov, v drugi pa 16 tisoč odmerkov. Tudi Moderna nekoliko povečuje dobavo. AstraZeneca je 1. aprila prvič dobavila veliko količino cepiv. Prejeli smo 45.600 odmerkov. Tako naj bi se le začela zmanjševati zamuda pri dobavah in do konca aprila bomo imeli na voljo 133.819 odmerkov tega cepiva. Četrto cepivo, ki je registrirano, je Johnson&Johnson. 16. aprila pričakujemo najmanj 7 tisoč odmerkov in 26. aprila še 12 tisoč odmerkov. “Že danes popoldan bo tekla konferenca usmerjevalnega odbora, na katerem se bomo pogovarjali o tem, kaj s cepivi v letih, ki prihajajo. Koliko cepiv potrebujemo in kakšnih cepiv,” je poudaril Kacin.
Na vprašanje kako cepljenje poteka v času zaprtja in kakšni so cilji je Kacin odgovoril, da je vlada imenovala novo v.d. zdravstvenega inšpektorata, ki se je že lotila posla. Po besedah Kacina so zdravstveni inšpektorji redno prisotni na cepilnih mestih. “Na naslednji redni seji bo Vlada RS obravnavala to poročilo in s tem poročilom tudi seznanila javnost. Dokler postopki še potekajo je še možnost pojasnjevanja. Pričakujem pa, da bo nova v.d, predstavila bistveno bolj celovito poročilo, kot smo jih bili vajeni do sedaj.”
Glede napovedi, da bi bila lahko večina prebivalstva cepljena do konca junija, je Kacin povedal, da so organizirani tako, da lahko sprejemajo takšne količine štirih vrst cepiv in jih distribuirajo na cepilna mesta. Se pa pri tem pojavlja vprašanje, kako so posamezna cepilna mesta kadrovsko, organizacijsko in podporno pripravljena. Poudarja, da pričakuje, da bo inšpekcijski nadzor privedel do nekaterih spoznanj, ki jih bodo lokalne skupnosti in zdravstveni domovi lahko v večji meri upoštevali. Obstaja pripravljenost, da se odpre dodatna cepilna mesta. Tako lahko vsaka bolnišnica postane dodatno cepilno mesto. “Samo popolna precepljenost prebivalstva nam onemogoča ponavljanje razmer, kakršnim smo bili priča lansko leto in ki nas ogrožajo znova tudi v letošnjem letu, ko se nam bolnišnice polnijo, na drugi strani pa potem zastaja elektivna dejavnost,” je poudaril Kacin.
Nina Žoher