Pravičnost, grozdje in kisle kumarice

Foto: iStock

V Sloveniji lahko hitro dobimo občutek, da je pravo namenjeno predvsem (slovenskim) pravnikom in občasno – samemu sebi. Prav tako se ustvarja vtis, da je pravo po svoji naravi naperjeno zoper posameznika. V resnično demokratični ureditvi je njegova ključna naloga prav nasprotna.

Pravo služi kot orožje za omejevanje samovolje vsakokratne oblasti. Pravna država temelji na neodtujljivih pravicah posameznika, zato smejo njeni vsakokratni upravitelji s svojimi represivnimi organi početi zgolj tisto, kar jim je eksplicitno dovoljeno. Sleherno ravnanje v nasprotju s to maksimo je z vidika posameznika – nepopravljivo, nedopustno in neustavno.

Pravo kot umetnost dobrega in pravičnega
Učinkovitost pravnega sistema in njegova pravičnost sta najboljša pokazatelja legitimnosti neke ureditve in odločilen znak (ne)zaupanja v njene institucije. Pri tem imamo v mislih predvsem sodišča, policijo, vlado, pa tudi parlament. V starem Rimu so verjeli, da je pravo umetnost dobrega in pravičnega (Ius Est Ars Aequi Et Boni). Aristotel je trdil, da na pravičnosti temelji sleherni družbeni red: “Edina stabilna država je tista, v kateri so vsi ljudje enaki pred zakonom.” Podobno je menil pred njim že Platon, ko je poudarjal, da je pravičnost najpomembnejša vrlina urejene družbe.

Kako definirati pravičnost?
Pravičnosti, zaradi njenega zelo osebnega dojemanja, nikoli ni bilo preprosto definirati. Naloga vedno naleti na različne filozofske in ideološke poglede. Kako gledamo na pravičnost je odraz okolja iz katerega izhajamo. Pogosto na naš pogled vplivajo odmevni (ekstremni) dogodki v družbi. Pretekli in sedanji. Prav tako dogme, ki smo jih sprejeli. V svoji prejšnji kolumni sem namenoma dregnil v navidez postransko temo “gospodinjenja med moškimi”. Deformacija na tem področju je v Sloveniji izrazito vidna, vendar hkrati (zaradi svoje simbolike) strašno občutljiva in kontraverzna. Večina jo namreč dojema tako osebno in črno-belo, da ne dopušča nikakršnega prostora za vsebinsko debato (komentarji so mojo domnevo povsem potrdili).

Torej, na pravičnost, kot jo občutimo posamezniki bistveno bolj vplivajo naše zaznave, pogojene z vsem naštetim, kot pa merljiva, objektivna dejstva. Z besedami, izobčenega pisatelja Salmana Rushdieja: “Naša življenja vse bolj temeljijo na dogmah, mladostnih poškodbah, časopisnih člankih, naključnih pripombah, starih filmih, majhnih zmagah, ljudeh, ki jih ljubimo, ljudeh, ki jih ne maramo.” Pa je v svoji biti pravičnosti res tako?

Petdeset odtenkov rdeče in slovensko sodstvo
Pravičnost zagotovo ni enoznačen rezultat zapletene matematične operacije, niti posledica natančne uporabe pravnega algoritma, ki ga v okviru petdesetih odtenkov rdeče z uradniško ozkostjo odmeri slovenski sodnik. Mimogrede, slednjim bi zaradi očitne barvne slepote in vzpostavitve stika z raznolikostjo intelektualnega diskurza, toplo priporočil ogled legendarnih predavanj harvardskega profesorja Michela Sandela, ki so brezplačno dostopna na www.justiceharvard.org. Edina vstopnica (upam, da ne predraga) je korektno znanje angleščine.

Tako to delajo v Švici
Pred nedavnim je bilo veliko ljudi začudenih zaradi odločitve švicarskih volivcev, da na referendumu zavrnejo uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka. Še bolj zanimiv primer se je v Švici zgodil pred leti, ko so po dolgotrajnem iskanju lokacije za radioaktivne odpadke, kot najprimernejšo lokacijo identificirali vasico Wolfenschiessen v osredju države. Da bi preverili pripravljenost domačinov, se je skupina raziskovalcev lotila merjenja javnega mnenja. Po večkratni predstavitvi vseh strokovnih argumentov za projekt, ga je bila presenetljiva večina 50,8% vaščanov pripravljena sprejeti.

Organizatorji so opogumljeni z rezultatom hitro opravili še drugo analizo. Tokrat so, z namenom utrditve podpore, domačine vprašali ali bi podprli projekt, če bi zanj letno dobivali 5.000 dolarjev odškodnine. Tokrat jih je rezultat šokiral! Ob ponujeni denarni odškodnini je odstotek tistih, ki bi bili pripravljeni sprejeti skladiščenje radioaktivnih odpadkov padel na 24,6%. Med tem, ko so bili prebivalci v imenu nacionalnega ponosa, družbene odgovornosti in ustvarjanja novih delovnih mest pripravljeni podpreti delikaten projekt, so dodano denarno motivacijo razumeli, kot nespodobno, podcenjevalno in nepravično.

Koncept naravne pravičnosti
Obstaja vse več dokazov, da koncept t. i. naravne pravičnosti ni lasten le človeku, temveč obstaja tudi med živalmi. Nizozemski znanstvenik Frans de Waal je s svojimi kolegi dokazal, da opice (in tudi druge živali) kažejo na naravno podstat pravičnosti.

Zabaven video kaže reakcijo živali, ki sledi njihovemu nepravičnemu (neenakopravnemu) obravnavanju. Nazorno in povsem praktično sporočilo, kot pravi de Waal, namenjeno vsem filozofom, teoretikom in politikom, ki se dnevno trudijo dokazati nasprotno. Največkrat tako, da z zapletenim, a hkrati praznim leporečenjem o morali, etiki in pravičnosti prepričujejo državljane, da je povsem logično, da eni za svoje delo prejemajo sladko grozdje, medtem, ko večina za enako delo vsak dan “uživa” kisle kumarice.

Edvard Ofentavšek

  • Viktorh

    Josip Broz Tito je na balkonu Univerze v Ljubljani, 26. maja 1945 napovedal izven zakonske pomore vojnih ujetnikov in civilistov. In začelo se je uporabljati revolucionarno pravo:

    »Roka pravice, roka maščevalka našega ljudstva je že dosegla ogromno večino, a samo manjšemu delu izdajalcev se je posrečilo pobegniti pod okrilje pokroviteljev izven naše dežele. Ta manjšina ne bo nikdar več gledala naših divnih planin, naših cvetočih polj. Če bi se to vendarle zgodilo, bo to trajalo zelo kratek čas.«

  • Viktorh

    Kardeljev Edi pa je nadaljeval, ko je 25. junija 1945 napisal Kidriču – osebno pismo:

    » Najkasneje v teku treh tednov bodo razpuščena sodišča nacionalne časti, vojna sodišča a bodo sodila samo vojnim osebam, vse druge bodo prevzela redna sodišča. Proglašena bo nova avnestija. Nimate torej nobenega razloga biti tako počasni v čiščenju kot doslej.
    KARDELJ.«
    Ja, takrat se je začelo »čiščenje« političnih nasprotnikov s krampom po glavi ali nožem v hrbet, brez izjeme – če nisi z nami, si proti nam.

    Začeli so montirani procesi – ne boste verjeli – ISTO SE DOGAJA DANES.

  • dež

    Vedno mi gre malo na smeh, ko preberem o Sloveniji kot drugi Švici. Smo svetlobna leta za njimi, zato tudi še nimamo odlagališča radioaktivnih odpadkov.
    Procenti z odlagališčem so lep primer, čeprav malo ekstremen, ker bi bili rezultati v mnogih razvitih in civiliziranih državah podobni kot pri nas. Je pa razlika v pristopu oblasti do državljanov poučna, za Slovence, kjer običajno velja tista “Samo preko mojega trupla”, kar šokantna.
    Pri nas pridejo s služnostno pogodbo za prekop zemljišča in odškodnino v višini 2 kg kruha ter opozorilom, da te bodo razlastili, če ne podpišeš. Nič ne obrazložijo zakaj ravno čez tvoj vrt in ne v pločniku ob cesti, kjer je tudi dovolj prostora, le razdalja je nekaj daljša in asfaltirano je.

  • Nata

    + + + + + + + + + + + + + + + + + Dobro razmišljanje in lušten video !!

  • indijanka

    Zanimivo razmišljanje. Na kakšen način bi zbudili občutek pravičnosti, da bi le ta postal gibalo družbenega razvoja. Priznam, opicam je lažje. Njihov vodja je je najmočnejši. Pri nas je drugače, Cmerar in Barbika sta rezultat čudne naravne selekcije. Poleg tega, ljudje vedno manj berejo. Še tisto kar prebirajo so kuharske knjige, pravljice preživetja, hitrega uspeha..in podobno. Šola več ne privzgaja pravičnosti, ker so njen koncept najpametnejši preprosto odrasli. Najpolarnejši te družbe so bojevniki v arenah raznih oddaj. Najpametnejši so pa zagotovo igralci kot svetovalci ljudem. Pojavljajo se v vseh ključnih trenutkih. Tudi ob volitvah. Občutka pravičnosti torej ne moremo pridobiti niti z zgledom, niti s kritičnim razmišljanjem. Dokler Slovenci ne bomo pravičnosti drugače občutili, se Pravo te dežele ne bo spremenilo. Ko sem prebirala to kolumno, sem pomislila na Kralja Matjaža. Če bi ga zbudilo utripanje našega srca, bi bilo vse drugače. Hja..iz občutka pravičnosti se napaja tudi Ponos naroda. Tega že dolgo ni več med našimi zvezdami, pohodili smo ga.

    • rrrrr

      Indijanka, že zjutraj ste si pri meni zaslužili šopek poljskih cvetic. Odlično razmišljanje stkano iz svežih jutranjih misli. Pravičnost, poštenost, sočutje v vsakem človeku. Tako preproste so te stvari in če bi jih v Sloveniji zopet pripoznali in upoštevali v vsakdanjem življenju, bi se marsikaj spremenilo na bolje.

      • indijanka

        Najlepša hvala. Razveselili ste me.

        • dr Janez Sveti

          Vidiš, kako radi te imamo.
          Dr Janez Sveti oboževalec

      • dr Janez Sveti

        Huda tale naša Indijnka! Kar cel travnik ji dajmo, saj potrebuje svobodo :)
        Dr Janez Sveti zemljiški gopod

        • bolimeđoko

          to je naša ljuba Skvo :)))

        • tarantela

          Kdo ji bo pa wigwam postavu?

  • Edi

    Bravo: “Pravičnost zagotovo ni enoznačen rezultat zapletene matematične operacije, niti posledica natančne uporabe pravnega algoritma, ki ga v okviru petdesetih odtenkov rdeče z uradniško ozkostjo odmeri slovenski sodnik.”

  • devote

    Svoboda je VIŠJA vrednota kot pravičnost. O pravičnosti mora vedno nekdo odločiti, pri svobodi se pa človek SAM odloča in izbira.
    Tako je MILTON FRIDMAN pojasnil razliko med svobodo in pravičnostjo.

    • Edi

      Ta trditev je izvorno delo filozofa Johna Locke-a in seveda drzi. Drzi pa tudi, da je potrebno imeti mehanizem, ki odloci, kaj je pravicno(st), ko se udarita dve svobodi. Meje svobode posameznika so tam, kjer se zacnejo svobode drugih. Slednje pa ni tako zelo jasno.

    • Anton

      kdo pa prav da živimo v svobodni družbi?

  • bolimeđoko

    Naše sodstvo je dirigirano. To si upam trditi . Kdor trdi, da ni tako, naj mi dokaže !
    V starih časih po vojni, je bilo reklo – “delo je, pravice ni” – danes pa ni niti dela, niti pravice.

  • althar

    Še ena odlična kolumna!

    Pri dogajanju v švicarski vasici pa bi vseeno sklepal, da ni bila na delu pravičnost, pač pa druga intuitivna človekova lastnost, opreznost. Domačini so po mojem mnenju ob ponujeni odškodnini sklepali, da o jim pri strokovni razpravi kaj neprijetnega zamolčali in da zdaj želijo to kompenzirati z odškodnino. Ravno tako kot, na primer, navadno ne kupiš dobrine, ki je izrazito cenejša od konkurenčnih – na delu je opreznost, ne pravičnost.

    Seveda pa to ne velja za naše “nakupovalce” po ministrstvih. Ti vedno kupijo vse, kar je najceneje, potem pa dobijo neuporabno škart robo ali pa kup aneksov (se še kdo spomni SCT diskete spreminjajoče barve?).

    • Edi

      V primeru svicarske vasi (ki ga podrobno poznam) je dejansko slo za argument pravicnosti. Vascane so vprasali, zakaj so odklonili denarno odskodnino? Odgovor – ce vsi strokovni argumenti drzijo, je odskodnina nepotrebna in zato nepravicna do vseh ostalih. Hkrati so zeleli prepreciti, da bi se ustvaril vtis podkupovanja!!! Torej spet argument pravicnosti.

      • althar

        V tem primeru domneva o pravičnosti seveda drži. Sam ne poznam tega primera in sem sklepal na pamet ter, kot kaže, narobe.

        • Ime

          Za slovenske razmere vas moram pohvaliti, da ste priznali svojo zmoto in tako korektno odpisali. Vsaka čast.

  • tarantela

    Pravo in pravičnost sta včasih precej različna. Če se ti kdo vseli v hišo, mu smeš zmetati robo na cesto, če to storiš v 30 dneh, če zamudiš, si vsiljivec pridobi pravico do posesti. Pa tudi, če hočeš v tem času njega osebno vreči s tvojega kavča na cesto, ne smeš uporabiti fizične sile, lahko te toži zaradi grobosti. Poklicati moraš policijo. Tudi, če ti kdo vlamlja, ga ne smeš po butici, da bi mu vzel, kar ti je izmaknil, lahko ga raniš in spet boš obsojen in tatič lahko od tebe dobi celo od sodišča dosojeno lepo odškodnino. Skratka, pravico imaš in nimaš.

    • dež

      Pravice sicer nimaš, ampak mu jih kljub temu naložiš in ga vržeš iz stanovanja. Sem mnenja, da je to še kako pravično, čeprav ne po pravu.

      • dr Janez Sveti

        Vendar, boš TI kaznovan po pravu.
        Dr Janez Sveti vesoljc

  • karpelec

    Po eni strani je pravičnost res stvar filozofskih in ideoloških pogledov, po drugi strani pa je osnova vseh osnov, ki se rodi v vsakem osebku in se razvija v njem. Na tej poti dozorevanja pravičnosti pa prihaja do devijacij, ki so plod zunanjih dejavnikov v razvoju osebka- odvisno od mikro in makroklime v državi.
    Tako ta državna mikroklima zmaliči pravičnost in si jo prikroji lastnim potrebam in ne služi več svojemu namenu, ki pravi: “Edina stabilna država je tista, v kateri so vsi ljudje enaki pred zakonom.

  • antimur

    Dokler bodo na pravni fakulteti predavali modeli kot je Bavcon, Ribičič, Ude, Pirnat in podobna kučanistična svojat, bo stanje takšno kot je. Toda zadeve se spreminjajo, kmalu bo takšna drhal še samo slab spomin.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!