Predsednik države se je ob 30. obletnici samostojne države odločil podeliti posebna priznanja organizacijam in posameznikom, ki so po njegovem mnenju še posebej prispevali k demokratizaciji in osamosvojitvi samostojne Slovenije. Kot prve, ki so pripomogli k osamosvojitvi države je nagradil Radio Študent, ki pa je sicer bil še pred kratkim tarča kritike, saj je med drugim javno pozival k “smrti janšizma”. Medtem pa njihova direktorica poudarja, da njihov radio ohranja “kritičen, svojeglav in hudomušen stav”. Vsekakor ni popolnoma jasno ali lahko gresta hudomušnost in pozivanje k smrti z roko v roki.
Predsednik države Borut Pahor se je ob 30. obletnici odločil podeliti priznanja in zahvalo vsem tistim, ki so po njegovem mnenju najbolj prispevali k demokratizaciji in ustanovitvi države ter njenemu razvoju. Kot prvi prejemniki priznanja se je uvrstil Radio študent.
“V študentskih letih smo vas imeli za naš radio in domišljam si, da je tako tudi danes,” je ob podelitvi priznanja Radiu študent dejal Pahor. Pahorja na RŠ vežejo posebni spomini, ko je še sam drgnil študentske klopi. A je radio od takratnega delovanja v veliki meri spremenil svoje poslanstvo, pri čemer ne izbira sredstev. Denimo še ne dolgo nazaj so javno razglasili “smrt janšizmu”. Predsednika Pahorja smo povprašali, če se mu zdi primerno podeliti priznanje organizaciji, ki je še nedavno pozivala k smrti. Iz urada so nam sporočili, da so priznanje podelili na podlagi polstoletnega opravljanja civilno-družbenega in kulturno-izobraževalnega poslanstva in se pri tem vzdržuje vseh nadaljnjih komentarjev. “Predsednik republike se vzdržuje komentiranja medijev, ker bi to lahko bilo razumljeno kot poseganje v svobodo medijev in govora,” so nam odgovorili.
“Radio študent je medij s kredibilnim programom, kritičnim pristopom ter živahno medijsko inovativnostjo. Kot tak je ključen za demokratično javno sfero,” je ob podelitvi priznanja poudarila Ana Kandare, in opozorila: “Da bo še naprej lahko počel, kar več kot pol stoletja dela najboljše, je nujno potrebna finančna stabilnost. Le tako lahko zagotovimo njegovo neodvisno delovanje.” Izpostavila je še, da je RŠ uspel skozi svojo zgodovino ohranjati “kritičen, svojeglav in hudomušen stav” zaradi več tisočih, ki so se “izobraževali in drugače udejstvovali na tej edinstveni medijski, izobraževalni in civilno-družbeni instituciji”.
Kje je meja med kritičnim pristopom in sovraštvom?
Radio Študent je bil tako vedno znan po svojem kritičnem pristopu do oblasti, v javnosti pa je predvsem znano, da so bolj naklonjeni levi politični opciji. Pred kratkim so se kresale iskre med njegovim ustanoviteljem in financerjem Študentske organizacije, nakar je ŠOU po besedah njihovega predsednika izrazil razhod med njimi, saj menijo, da so bili že dlje časa v toksičnem razmerju. Radio Študent je bil v preteklosti precej kritičen do svojega financerja, a so sami menili, da so jih na takšen način želeli v ŠOU le podkupiti, samo zato, da bi o njih “lepo poročali”. Po drugi strani so na RŠ kritični do trenutne oblasti, a se postavlja vprašanje, kje je meja med kritiko in pozivanjem k smrti ideologije, oziroma njenih podpornikov.
Pri grožnjah s smrtjo pa predsednik Pahor vseeno poziva k strpnemu izražanju in opozarja, da se moramo vsi, ki sodelujejo v javnem dialogu, disciplinirano vzdržati vsake izjave, ki jo kdo lahko razume kot žaljivo, nestrpno, sovražno ali celo kot poziv k nasilju. Je zagovornik politike dialoga, sožitja, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja.
Sara Rančigaj