Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je danes ob 12. uri v preddverju dvorane državnega sveta na Šubičevi 4 podal izjavo za medije o odločitvi o kandidaturi za predsednika republike. Izrazil je željo kandidirati za predsednika države in pozval stranke, da ga podprejo. Povedal je, da bo kandidaturo vložil le, če ga bo podprl dovolj širok krog političnih strank, gibanj in vidnih posameznikov. Po njegovih besedah brez te podpore kandidatura ne bi bila smiselna, poroča STA.
Aktualni predsednik DS Alojz Kovšca je pojasnil, da je odločitev za kandidaturo njegova osebna. O tem je stranko Konkretno, katere podpredsednik je, sicer obvestil in dobil dobre odzive, a uradno stranka o morebitni podpori njegovi kandidaturi doslej ni odločala. Za zdaj torej nima formalne podpore še nobene politične stranke. Današnjo novinarsko konferenco pa je izkoristil za poziv k podpori svoje kandidature.
Kot je dejal, brez široke podpore taka kandidatura ni smiselna, saj je zbiranje podpisov podpore in vodenje kampanje precejšen zalogaj, ki ga posameznik težko zmore. Sicer pa je Kovšca prepričan, da je biti predsednik vseh Slovencev in slovenskih državljanov odgovorna zaveza, ki ji ni vsakdo kos. Med drugim moraš biti prepoznan in izbran s strani tistih, ki jih zastopaš v ključnih aktualnih vprašanjih vsakdana.
Za kandidaturo se je Kovšca odločil po tehtnem premisleku in na pobudo tistih, ki jim najbolj zaupa in je zanje pripravljen veliko tvegati in še več delati. Ob tem je izpostavil, da je imel kot predsednik državnega sveta veliko priložnosti, da je spoznal politične vidike slovenske države, njene specifike in pomen ustavne delitve oblasti. “Spoznal sem veliko krivic, nedoslednosti, delitev na naše in vaše, na pozabljene in preveč pomembne, vplivne in marginalne, do katerih v naši družbi preprosto ne bi smelo prihajati. Vselej sem bil na strani šibkih, pomoči potrebnih, prezrtih in poteptanih,” je med drugim izpostavil.
Po njegovih besedah se je v bran opeharjenim zoperstavil bankam, pravico za izbrisana podjetja je iskal v parlamentu in na sodišču. Podpiral je verski dialog, zagovarjal pluralnost in različnost mnenj v korist skupnih rešitev, šel celo proti državi, ker je “postala predrag centralistično voden aparat, odtujen od svojih državljanov”. “Nikoli nisem iskal političnega ali medijskega zaledja, da bi se lahko razglašal kot neodvisen politik,” je dejal. Tudi izkušnje iz gospodarstva in podjetništva so ga opogumile, da se je treba postaviti za resnico, poštenje, ljudi in naravo. In to je tudi naloga bodočega predsednika države, meni. O tem, ali bo, če s kandidaturo za predsednika ne uspe, kandidiral za vnovičen mandat v DS, pa je dejal, da se še ni odločil.
Sara Kovač