Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in pisatelj, pesnik, scenarist in dramatik Feri Lainšček, prejemnik letošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo na področju literature, sta v počastitev slovenskega kulturnega praznika iz Predsedniške palače slavnostno nagovorila državljanke in državljane.
Na slovesnosti so bili prisotni tudi letošnji prejemniki Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada Marko Mušič, Brane Senegačnik, Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc ter minister za kulturo Republike Slovenije dr. Vasko Simoniti in predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič. Praznični kulturni program sta pripravila mladi slovenski tenorist Klemen Kelih in pianist Tadej Horvat.
V njihovi prisotnosti je predsednik republike dopoldan položil venec k Prešernovemu spomeniku v Ljubljani. V nadaljevanju je objavljeno besedilo govora predsednika Republike Slovenije. Velja govorjena beseda.
Poziv h kulturi dialoga
Spoštovani državljanke in državljani,
cenjeni Prešernovi nagrajenci,
sprejmite, prosim, moje najbolj iskrene čestitke ob današnjem slovenskem kulturnem prazniku z izrazi velikega upanja glede naše skupne prihodnosti.
Zelo sem počaščen, da so na tej svečanosti z menoj tudi letošnja Prešernova nagrajenca in nagrajenci Prešernovega sklada.
Sredi januarja sem prejel prijazno pismo gospoda Leopolda Pogačarja, župana Občine Žirovnica. V pismu me nagovarja naj bo spričo zaskrbljujoče nestrpnosti sovražne in žaljive besede letošnji praznik posvečen kulturi dialoga. Njegovo pobudo pozdravljam in jo s tem govorom naslavljam.
Spoštovani,
kultura dialoga je odvisna od nas samih. Vsi mi, vsak dan, z vsako besedo to kulturo dialoga plemenitimo ali jo siromašimo.
Odvisna je od tega, s kakšno mero dostojanstva izražamo svoje poglede v dialogu z drugimi. Svobodo govora cenimo kot visoko vrednoto, moramo jo varovati in negovati. Ob tem pa se moramo zavedati, da svoboda govora prinaša tudi odgovornost – in dolžnost, da jo izpovedujemo tako, da ne prizadenemo drugega. Opažam, da je danes vse preveč nepazljivega in neprijaznega govora. Takšnega, ki ga spremlja brezbrižnost do drugega in ravnodušnost do tistih, ki jih izrečene besede prizadenejo.
Javni dialog določa naše splošno razpoloženje. Če je surov, nestrpen, neljubezniv ali celo sovražen splošno razpoloženje zastruplja. Vse nas ogroža v našem dostojanstvu. Če pa so stališča, naj si bodo še tako zelo drugačna, izrečena ali zapisana na dostojen in dostojanstven, zrel in odgovoren način, se v taki polemiki počutimo spoštovane in sprejete. Ne govorim o pretirani politični korektnosti temveč o neki nepogrešljivi vljudnosti, ki nas varuje pred besednim in končno tudi fizičnim nasiljem.
Te odgovornosti za kulturo dialoga se mora zavedati zlasti politika, ki na nek način zaradi moči in javnosti določa govorni vzorec in na ta način splošno razpoloženje. Nenazadnje je bila »najprej beseda«. V tem smislu je tudi politika lahko umetnost, če navdihuje prostor javne besede s sposobnostjo poslušanja, razumevanja, spoštljive in strpne polemike, ki omogoča družbeno vključenost.
Pri kulturi dialoga gre tudi za vzajemnost. Politična oblast mora s komuniciranjem poskrbeti za transparentnost, mediji kot vzvod javnosti pa za kritično obravnavo. Vse to ne more biti urejeno s predpisi, temveč prav s kulturo dialoga. Gre za vzajemnost pravic in odgovornosti, v skrbi za demokratično presojo in odločanje ljudi.
Zlasti v pogojih posebnih razmer, sedanje zdravstvene krize, na današnji Prešernov dan kličem vse nas, da z besedo pazimo eden na drugega. Ker nas je kriza dodobra utrudila, je mogoče razumeti manjšo potrpežljivost, vendar moramo ravno v teh razmerah toliko bolj paziti na dostojanstvo slehernega od nas. Če bodo prevladale tudi v javni besedi solidarnost, medsebojno spoštovanje, strpnost in razumevanje, bomo krizo lažje in hitreje premagali. V prvi vrsti smo k temu klicu zavezani politiki in vse druge javne osebnosti, toda na koncu kultura dialoga zadeva prav vse nas.
Kultura je temelj, iz katerega naša skupnost izvira. K temu nas nagovarja tudi Prešeren, katerega verze smo si Slovenke in Slovenci izbrali za svojo himno. Ta himna na čudovit način izkazuje miselnost slovenskega naroda in naš spoštljiv, prijateljski ter narodoljuben odnos do vseh, ki z nami delijo vrednote miru, svobode in dobrososedskih odnosov.
Spoštujmo drug drugega. Še posebej v času pandemije pa se potrudimo, da ostanemo strpni in sočutni. Dajmo našim otrokom poleg vrnitve k običajni igri in šoli še to izkušnjo; da smo šli skozi najtežje čase tako, da smo tudi in zlasti z besedo pazili na naše dostojanstvo in s tem eden na drugega.
Hvala.
Borut Pahor
Predsednik republike