Že več kot osem let, se pravi skoraj od začetka mandata direktorja Slovenske filharmonije Damjana Damjanoviča, zaposleni v Slovenski filharmoniji protestirajo proti njemu. In ker je zdajšnji minister za kulturo Tone Peršak že četrti minister, pri katerem so se filharmoniki najavili, a do zdaj ni bilo nobenega posluha, so se odločili za novi protestni shod. Zanimiva je predvsem trditev filharmonikov, da je 90 odstotkov orkestra proti Damjanoviču, na shodu pa se jih je zbrala le peščica.
Damjan Damjanovič je trenutno zagotovo najbolj vroče ime v slovenski kulturi. Trinajst let je direktor Slovenske filharmonije (SF), napad nanj pa je tudi za slovenske razmere prav nenavaden: stavka v ansamblu, odpoved novoletnega koncerta in zahteve stavkajočih glasbenikov po njegovem odhodu. Temu je sledila še seja v Državnem svetu Republike Slovenije, ko je minister za kulturo Tone Peršak na seji izrekel neresnico, da bo Damjanovič sporazumno zapustil ta položaj. Zdaj pa ga je doletel še opozorilni protestni shod zaposlenih v Slovenski filharmoniji. Pred shodom pa je direktor SF dejal: “Osebno jemljem današnji protestni shod kot eno nezadovoljstvo nad aktivnostjo ministra Peršaka. Seveda se je potrebno vprašati, v kakšni vlogi so ministri za kulturo oziroma vsi ministri in ali so oni dolžni izpolniti vsako neko obljubo, svoje dejanje, nekomu, ki se na koncu koncev obnaša, češ nisem dobil, sedaj pa izpolnil.”
Zaposleni v Slovenski filharmoniji so se po današnji končani vaji podali proti ministrstvu za kulturo, kjer so izrazili svoje nezadovoljstvo, saj so vsi njihovi predlogi pri odgovornih naleteli na gluha ušesa. Moti jih dejstvo, da minister Tone Peršak ni izpolnil svoje obljube, da bo zavod s 1. julijem dobil novega direktorja namesto zdajšnjega Damjana Damjanoviča. “Prepričana sem, da minister ve, da direktor Damjanovič ne more in ne sme več voditi Slovensko filharmonije”, je pred stavbo ministrstva za kulturo dejala predsednica sveta zavoda Marjetica Mahne.
Nezadovoljstvo je izrazil tudi predsednik strokovnega sveta SF Andrej Petrač: “Mi protestiramo proti političnemu nastavljanju in končno pozivamo ministra, da naj nekaj ukrene,” ter dodal, “da oni ne morejo več prevzemati odgovornosti in da je zdaj na potezi minister.” Trditev Petrača je še posebej neumna, saj je Filharmonija javna ustanova v kateri direktorja nastavlja in odstavlja politika. Petrač je torej pozval politiko naj politično nastavi nekoga, ki ne bo politično nastavljen?! Razumi levičarje, če jih moreš.
Stavka filharmonikov pa je dobila politični priokus, saj so se stavkajočim glasbenikom pridružili dobro plačani sindikalisti z jasnim političnim pečatom, z Branimirjem Štrukljem na čelu. Glavni tajnik sindikata SVIZ je na današnjem shodu dejal, da je odgovornost v celoti na ministru Peršaku. “Ima vse podatke, prepričan sem, da tudi osebno verjame, da je treba začeti na novo v Slovenski filharmoniji ter da to lahko stori samo in izključno novo vodstvo. Zato je zgolj na njegovih ramenih, da potegne nujno odločitev.”
Takšne samovoljne poteze in izjave ministra Toneta Peršaka pa so slovenski javnosti že dobro znane. V slovenskem društvu PEN so se sicer februarja leta 2013 odločili izključiti predsednika SDS Janeza Janšo, eden izmed članov odbora je bil tudi zdajšnji kulturni minister, ki je med drugim izključitev nekdanjega premierja opravičeval z besedami, da je treba voditi narodnoosvobodilni boj. Peršak se iz neznanega razloga protestnega shoda ni udeležil, prav tako ni podal izjave, zato so namesto njega komentar podali iz ministrstva: “Minister za kulturo Anton Peršak se zaveda resnosti položaja zaposlenih v Slovenski filharmoniji in razume, da je sodelovanje direktorja in večine zaposlenih skrajno oteženo, če ne nemogoče. Vendar pa minister ne more popustiti pritiskom zaposlenih in sindikatov po odstavitvi direktorja zgolj na osnovi njihovih zahtev. Ministrstvo je sicer že naredilo nekatere korake k razrešitvi nastale situacije, preučuje pa tudi gradivo sveta javnega zavoda, s katerim je ta utemeljil svoj poziv k razrešitvi direktorja.” Njihovo sporočilo je še bilo, da se mora minister pri svojem delovanju držati zakonsko določenih postopkov, saj direktorja javnega zavoda lahko predčasno razreši le ob določenih pogojih. Zato bo minister odločitev o nadaljnjem položaju Damjana Damjanoviča sprejel, ko bo imel za to vse potrebne pogoje.
Marina Kopše, predsednica delavskega predstavništva SF, ki je prav tako imela besedo, pa je ministru Peršaku sporočila: “Če je v Sloveniji takšna praksa nekaj samoumevnega, potem si naša država ne zasluži Slovenske filharmonije.”
Ker gre za absurdno in v zahodnem svetu nerazumno situacijo, se opravičeno sprašujemo, kako je sploh lahko prišlo do tega, da glasbeniki, sicer dobro plačani javni uslužbenci, ki se jim za delo ni treba boriti na trgu in imajo socialno varnost zagotovljeno, menijo, da Slovenska filharmonija kot ustanova pripada njim in da lahko z njo samoupravljajo? Kajti filharmonija je od leta 2003 v dobrem stanju, finančno poslujejo uspešno in veliko so naredili tudi na organizacijskem področju, saj so bile nekatere stvari zastavljene zelo socialistično. Času so se namreč primerno modernizirali oziroma prilagodili, kar pa zadrtim socialistom ni po godu.
I. K.