fbpx

Predsednik uprave NLB: Neenakost v slovenski družbi je med najmanjšimi na svetu

Foto: zajetje zaslona/RTVS

“Pred volitvami je vlada obljubljala nov družbeni dogovor, namesto tega so te dni napovedane stavke in protesti nezadovoljnih najslabše plačanih, pa tudi zdravnikov, sodnikov, menedžerjev,” so na nacionalki napovedali sinočnjo oddajo Tarča. “To so intelektualci, ki zelo veliko vedo in so redka dobrina,” je Blaž Brodnjak dejal o zdravnikih, ki jih nekateri zmerjajo z dvoživkami. Imamo odprto svobodno demokratično družbo in smo tudi del Evropske unije, ljudje bodo pač odšli v tujino, če v Sloveniji ne bodo dobili dovolj dobrih pogojev za svoje delo.

“To je samo ena nova pojavna oblika razdvajana, ta jezik, ki smo mu zdaj priča, ni potreben. Jaz vedno pozivam k strateškemu dialogu, do katerega na žalost ne pride, ali pa pride z nekim omejenim naborom družbenih podsistemov,” se je predsednik uprave NLB in manager leta 2022 Blaž Brodnjak odzval na zadnje očitke, ki so se pojavili v javnosti, češ da podjetniki razmišljajo preveč kapitalisično, vlada pa preveč socialistično. “To, kar vidimo, je tragično, ampak na drugi strani se moramo zavedati, da verjetno v javnem sektorju, kje drugje obstajajo rezerve,” je komentiral prispevek v Tarči, iz katerega je bilo razvidno, kako ljudje v določenih sektorjih praktično životarijo – izredno slabo so na primer plačani kuharji v socialnovarstvenih zavodih, strežniki, čistilke, hišniki. V Sloveniji kar 25.271 javnih uslužbencev dela pod minimalno plačo, čeprav gre za poklice, ki jih nujno potrebujemo. Čistilka še po 40 letih delovne dobe ne doseže minimalne plače, je opozorila ravnateljica OŠ Franceta Bevka.

“Prevladujoč model v sodobnih demokratičnih družbah je tržno gospodarstvo, kar pomeni, da tudi majhno slovensko gospodarstvo tekmuje na globalnih trgih. Zato se moramo v strateškem dialogu skupaj dogovoriti, kakšen obseg pravic blagostanja si želimo, in ali ga lahko dosežemo s sedanjimi sistemi obdavčitve,” je poudaril Brodnjak, ki je tudi izpostavil, da Ginijev količnik, ki meri enakost porazdelitve dohodkov med prebivalstvom, kaže, da smo po enakosti takoj na drugem mestu za Slovaško. Očitki, da bi podjetniki s pritiski in napadi na levico povzročili rastočo družbeno neenakost, so torej neutemeljeni. Enako velja za očitek, da naj bi nižanje davkov in prispevkov bilo krivo za razpad zdravstvenega sistema. “Neenakost v slovenski družbi je med najmanjšimi na svetu,” je ponovil Brodnjak. Seveda je lahko neenakost vedno tudi še manjša, vendar se je treba vprašati, ali lahko financiramo povečan obseg v javnem sektorju z obsotječim ustvarjenim ali pa moramo skupaj ustvariti več – gre torej za družbeni dogovor.

Če želimo ustvariti več, lahko na globalnih trgih tekmujemo edino s kakovostjo. Če tekmujemo s ceno, imamo lahko samo nižje plače, je še opozoril Brodnjak, ki je med drugim tudi prepričan, da je izvorni problem v tem, da sploh ločujemo javni in zasebni sektor, saj deluje v odprti svobodni družbi. Plače v obeh sektorjih bi bilo treba izenačiti, sploh za kritične profile. “Kako lahko pričakujete pri nekom, ki se 30 let in vseživljenjsko izobražuje in mu ljudje lahko umirajo v rokah, da bo z velikim elanom počel v javnem sektorju nekaj za tretjino plače zasebnega,” je podal v razmislek.

“Najslabše plačani do zdaj niso dobili nič, zato je nujno, da se je minimalna plača dvignila vsaj za 100 evrov. Sicer pa mislim, da si Slovenci želimo živeti v družbi, v kateri ne bo revnih, kjer bomo vsi v srednjem razredu, kar pomeni, da tudi ne bo ekstremnega bogastva, saj sta to dva obraza iste težave,” je dejal minister za delo Luka Mesec. Sprememba bo vplivala na 40 do 50 tisoč zaposlenih v Sloveniji, toliko naj bi jih po ocenah sindikatov prejemalo minimalno plačo. V koalicijski pogodbi je med drugim zapisano, da bodo javni sektor postavili za zgled in v njem v najkrajšem možnem času ukinili prekarnost – tam, kjer obstaja potreba po rednem delu, bodo ukinili outsourcing. Kako je ta obljuba videti v realnosti? Petnajstim ministrom redno čistijo čistilke, ki so zaposlene v zunanjih čistilnih servisih, le dvema ministroma čistijo tam zaposlene čistilke – leta 2020 so jih zaposlili devet, od nastopa vlade Roberta Goloba pa do danes niti ene. Na vprašanje, zakaj traja toliko časa, da bi izpolnili obljubo, zapisano v koalicijski pogodbi, je minister Mesec odgovoril, da se na to vprašanje ni pripravil in da odgovora ne pozna. Se pa je pohvalil, da so na njegovem ministrstvu čistilke zaposlene – kar sicer drži, vendar so jih zaposlili leta 2020, torej očitno, da v času vlade Janeza Janše.

“Jaz mislim, da bi se morali končno začeti pogovarjati o drugih stvareh, o ostalih plačah v Sloveniji. Že dalj časa pozivamo vlado, ne samo to, tudi prejšnjo, da vendarle premislijo, v kakšni meri obdavčiti te plače, da bi tudi država nekaj naredila v pozitivnem smislu, da dvignemo neto plače zaposlenih na račun nižjih prispevkov, ki so v Sloveniji zelo visoki,” je že pred časom komentiral predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar. Na slabo stran dviga, s katero se povečuje bazen prejemnikov minimalne plače, so opozorili tudi bankirji, ki opozarjajo, da bo vse manj kreditno sposobnih – po zakonu mora namreč kreditojemalcu na mesec ostati 76 odstotkov minimalne bruto plače. Na GZS so opozorili, da ima Slovenija med vsemi državami EU najnižjo razliko med minimalno in povprečno plačo, minimalna plača tako znaša 55 odstotkov povprečne plače. Naša država je tudi na prvem mestu po deležu zaposlenih, ki prejmejo dohodek, nižji od 105 odstotkov minimalne plače – torej le nekoliko več od minimalne plače. “Prav zato na GZS izpostavljamo, da je potrebno biti pri uskladitvah minimalne plače še toliko bolj previden, saj njena višina vpliva na dolgoročno konkurenčnost gospodarstva in ekonomiko delovnih mest s podpovprečno dodano vrednostjo, ki so zelo podvržene cenovnem pritisku mednarodne konkurence,” so še zapisali v sporočilu za javnost.

Sara Kovač