Premier Janez Janša je maratonska pogajanja o svežnju o obnovi Evrope po pandemiji covida-19 v komentarju na Twitterju opisal kot “test vztrajnosti”. “EU se znova kaže v vsej svoji kompleksnosti razlik, majhnostih in veličinah, sebičnostih in solidarnosti. Za nekatere dana od očetov, za druge pribojevana,” je še zapisal.
“Drugi dan poskusov za dosego dogovora o proračunu in skladu za okrevanje. EU se ponovno kaže v vsej svoji kompleksnosti razlik, majhnostih in veličinah, sebičnostih in solidarnosti. Za nekatere dana od očetov, za druge pribojevana. Test vztrajnosti,” je na Twitterju komentiral slovenski premier Janez Janša.
Janša je tudi retvital sporočilo evropskega komisarja za proračun Johannesa Hahna z opozorilom, naj se v razpravah o tem, kdo dobi kaj in pod katerimi pogoji, ne pozabi, da koronske krize še ni konec ter da je skrajni čas za dogovor, ki bo omogočal nujno pomoč državljanom in gospodarstvom.
Drugi dan poskusov za dosego dogovora o proračunu in skladu za okrevanje. #EU se ponovno kaže v vsej svoji kompleksnosti razlik, majhnostih in veličinah, sebičnostih in solidarnosti. Za nekatere dana od očetov, za druge pribojevana. Test vztrajnosti. #MFF #RF #EUCO pic.twitter.com/wV8vvWGwGw
— Janez Janša (@JJansaSDS) July 18, 2020
Voditelji članic EU poskušajo že drugi dan srečanja v Bruslju doseči kompromis o prihodnjem sedemletnem proračunu unije za obdobje 2021-2027 in skladu za okrevanje. V petek so po okoli 14 urah pogajanj zasedanje prekinili tik pred polnočjo. Danes teče že deveta ura pogajanj.
Dogovora ni na obzorju
Dogovora za zdaj ni na obzorju. V kratkem se pričakuje nov pogajalski predlog predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, ki je imel v minulih sedmih urah niz posvetovanj v različnih sestavah. Predvideno je tudi njegovo dvostransko srečanje s slovenskim premierjem.
Spomnimo. Sveženj za obnovo Evrope po pandemiji vključuje prihodnji sedemletni proračun unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.
Michelov drugi pogajalski predlog, predstavljen dopoldne, ohranja krovni obseg sklada za okrevanje pri 750 milijardah evrov, je pa za 50 milijard evrov zmanjšal obseg nepovratnih sredstev in povečal obseg posojil.
Medtem ko so dosedanji predlogi predvidevali, da naj bosta dve tretjini 750-milijardnega sklada namenjeni za nepovratna sredstva, tretjina pa za posojila, novi predlog predvideva 450 milijard evrov za nepovratna sredstva in 300 milijard evrov za posojila.
Krovni obseg nepovratnih sredstev se znižuje
Čeprav se krovni obseg nepovratnih sredstev znižuje, pa naj bi se za 15 milijard evrov zvišala sredstva za osrednji del tega sklada, instrument za okrevanje in odpornost, za katerega je bilo doslej predvidenih 310 milijard evrov nepovratnih sredstev.
S tem gredo naproti varčni četverici – Nizozemski, Avstriji, Danski in Švedski, ki ob podpori Finske že vseskozi zahteva zmanjšanje obsega nepovratnih sredstev.
Poleg tega novi predlog predvideva povečanje rabatov za nekatere neto plačnice in poseben mehanizem, ki bi posamezni članici v primeru pomislekov glede porabe denarja omogočal ustavitev izplačila sredstev iz sklada za okrevanje.
Gre za vprašanje upravljanja sredstev za okrevanje, ki je v petek zavrlo pogajanja. Nizozemski premier Mark Rutte je namreč osamljeno vztrajal pri tem, da bi morale o izplačilu sredstev članice odločati s soglasjem.
Michel poskuša to rešiti s posebno zasilno zavoro, ki v bistvu pomeni, da brez soglasja vseh članic sredstev za posamezno državo ni mogoče izplačati, a na precej bolj neformalen način.
Za Zahodno Slovenijo 240 milijonov
Avstrijski kancler Sebastian Kurz je ocenil, da gredo pogajanja v pravo smer, a opozoril, da je še veliko odprtih vprašanj, na primer glede obsega, zagotavljanja učinkovite porabe denarja in pogojevanja sredstev z vladavino prava.
V Bruslju so neuradno že zaokrožile tudi informacije o tradicionalnih bonbončkih, ki jih članice dobijo v okviru večletnega proračuna v končnici pogajanj, da se na koncu zagotovi zadovoljstvo vseh.
Za razvitejšo od dveh slovenskih kohezijskih regij, Zahodno Slovenijo, naj bi v tem kontekstu iz strukturnih skladov namenili 240 milijonov evrov za krepitev konkurenčnosti, rasti in ustvarjanja delovnih mest.
Slovenija naj bi se sicer pogajala še za več. Zagotovitev zadostnih kohezijskih sredstev, zlasti za Zahodno Slovenijo, ki je po prejšnjih predlogih izgubila ogromno glede na sedanji večletni finančni okvir, je namreč ključna prioriteta v pogajanjih.
Ključna vprašanja obseg svežnja in rabat
Voditelji so drugi dan zasedanja začeli nekaj po 11. uri. Približno dve uri pozneje je Michel oznanil premor in nova posvetovanja v ožjih krogih. Od takrat je slišati, da naj bi bil dogovor blizu.
Prvi krog posvetovanj je vključeval srečanja Michela, predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen ter voditeljev Danske, Avstrije, Švedske, Nizozemske, Finske, Nemčije, Francije, Italije, Španije in Portugalske. Pozneje sem ji je pridružila še Grčija.
Nato je Michel sporočil, da se je ločeno sestal tudi s poljskim in madžarskim premierjem. Nazadnje je tvitnil, da se znova sestaja z nemško kanclerko Angelo Merkel, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nizozemskim premierjem.
Že pred začetkom sobotnega zasedanja se je Michel sestal z nemško kanclerko, francoskim predsednikom, španskim premierjem Pedrom Sanchezom, italijanskim premierjem Giuseppejem Contejem, Ruttejem in von der Leynovo.
Ključna vprašanja v končnici pogajanj so obseg svežnja in rabati, razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili, izračunavanje nacionalnih ovojnic, pogojevanje in upravljanje ter lastni viri.
Demokracija