fbpx

Predsednik vlade Janša z veleposlaniki Republike Slovenije o ključnih izzivih prihodnosti

Foto: Vlada RS

Predsednik vlade Janez Janša se je danes na Brdu pri Kranju udeležil 25. rednega letnega posveta slovenske diplomacije, kjer je nagovoril veleposlanice in veleposlanike Republike Slovenije in visoke predstavnike Ministrstva za zunanje zadeve. Posvet je bil časovno umeščen v zadnji mesec pred prevzemom predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. Predsednik vlade je v nagovoru diplomatom spregovoril o trenutnih razmerah v svetu po pandemiji, težavah, s katerimi smo se in se še soočamo, širitvi Evropske unije, izzivih, ki so pred nami, tudi v času predsedovanja Svetu Evropske unije, prihodnosti in stabilizaciji Evrope.

Predsednik vlade Janez Janša je uvodoma podal oris razmer v svetu, v katerem diplomati predstavljajo interese Slovenije. Izpostavil je, da se še vedno nahajamo v pandemiji, ki je marsikaj spremenila v mednarodnih odnosih in dodatno pospešila nekatere trende, ki so se nakazovali že prej. Nekatere države in celine so v tem času izgubile, druge pa pridobile na področju dinamike razvoja in gospodarske rasti. Novo nastajajoča bipolarnost, v kateri bosta prevladali dve prevladujoči velesili, je še večje dejstvo, kot je bilo do sedaj.

Slovenija kot del Evropske unije in evropske monetarne unije, se je soočila s številnimi težavami, ki jih je prinesla pandemija, med drugim tudi s padcem gospodarske rasti. Pandemija je po mnenju predsednika vlade odplaknila nekatere iluzije, kot so, da je svet globalen, da lahko tisto, kar nimaš doma, pridobiš kjerkoli. Na preizkušnji je bila tudi notranja povezanost in solidarnost znotraj Evropske unije. “Takrat, ko nimaš, težko deliš z nekom drugim.

Če se ne bo širila EU, se bo namesto nje kdo drug
V nadaljevanju nagovora je izpostavil, da Evropska unija na pandemijo ni bila pripravljena v zadostni meri, kljub opozorilom Svetovne zdravstvene organizacije, ki je leta 2017  pripravila priporočila tudi za Slovenijo. Predvsem ni bilo jasnih ukrepov o načrtih, ki bi omogočali stabilno ravnanje na podlagi dosedanjih izkušenj v pandemiji. Evropsko unijo je nesreča zajela v nemirnih časih, v času okrevanja po finančno-gospodarski krizi in krepitvi evra na eni strani in krčenju Evropske unije ter Brexita na drugi strani. S krčenjem ter vprašanjem, kako ta trend obrniti, se bomo po mnenju predsednika vlade ukvarjali tudi v prihodnje. Širitev Evropske unije je namreč okrepila ekonomijo, omogočila širitev na nove trge ter zagotovila znatno gospodarsko rast.

Foto: Vlada RS

Izrazil je še upanje, da je pred nami obdobje, ko se bo pandemija zaključila, ko bo Brexit postal zgodovina, v katerem se bo treba soočiti z odgovorom na vprašanje, kako ponovno umestiti na vrh dnevnih redov širitev Evropske unije. Po mnenju predsednika vlade je treba priti do spoznanja, da če se na evropski celini ne širi Evropska unija, se širi nekdo drug. Širitev je strateški odgovor na različne izzive. “To, kar počne Turčija z nekaterimi politikami na Balkanu, je postavljanje noge med vrata, kar se tiče širitve.” V naslednjih mesecih bo Slovenija skušala razčistiti navedeno dilemo. V Evropski uniji je večina držav naklonjena širitvi, so pa tudi države, med njimi velike, ki v širitvi Evropske unije vidijo probleme. Evropa je navedeno sposobna rešiti, vendar pod pogojem, da se ponovno ne sooči z novo krizo. Po mnenju predsednika vlade je navedeno lahko eden od strateških ciljev slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. “Če se bo Evropa ukvarjala s širitvijo, se bo manj ukvarjala z umetno ustvarjenimi problemi,” je dejal premier Janez Janša.

Kot glavni izziv predsedovanja Svetu Evropske unije je predsednik vlade izpostavil zeleni digitalni prehod. Evropska unija je relativno hitro našla soglasje o tem, kako z obsežnim ekonomsko-finančnim paketom odgovoriti na vprašanja okrevanja po pandemiji. Na področju zelenega prehoda pa bo po njegovem mnenju bistveno težje doseči soglasje. “Imamo 27 držav, z različnimi ekonomijami. Veliko je odvisno od tega, kako se bo že na začetku naslovilo specifične probleme posameznih držav,” je dejal premier Janez Janša.

Glavno pričakovanje glede konference o prihodnosti Evrope bo odgovor na vprašanje, kako bo Evropa izgledala v prihodnje, ne samo po stopnji blaginje, temveč tudi geografsko. Premier je izpostavil možnost formalne nadgraditve Evropske unije, na področju strateške avtonomije, ter premikov na področju kibernetske varnosti. “Kibernetska varnost je nekaj, s čimer se vsaka posamična država v Evropski uniji ne more dovolj učinkovito soočiti, glede na realne grožnje, ki smo jih deležni vsak teden.” Evropska unija mora po mnenju predsednika vlade zgraditi skupni požarni zid na področju kibernetske varnosti in glede tega obstaja široko soglasje. “Ključni izziv, ki je pred Evropsko unijo in pred nami, je, da se Evropa stabilizira, se ponovno postavi na noge in si zastavi nadaljevanje strateškega cilja, del tega pa je zagotovo širitev,” je zaključil premier Janez Janša.

Sara Kovač