fbpx

Predsedniške volitve 2022: Vstop Novakove v igro je vnaprej zagotovljena zmaga za Marto Kos

Marta Kos in Ljudmila Novak (foto: sta)

Z današnjim dnem tudi uradno prihaja na oblast  nova vlada pod vodstvom Roberta Goloba. V njej pa je mogoče opaziti, da med njenimi člani ni Marte Kos, ki so jo sprva omenjali kot možno zunanjo ministrico, prav tako ni kandidirala za poslanko. Razlog se zelo verjetno skriva v tem, da “golobnjak” Marto Kos “špara” za jesenske predsedniške volitve.

Med možnimi predsedniškimi kandidati naj bi bil, kot smo že pisali, tudi nekdanji premier (in tudi nekdanji zunanji minister) Miro Cerar (mlajši), a sedaj je veliko bolj verjetno, da bo konec letošnjega leta odšel med ustavne sodnike, saj mu je prostor pripravil kar prijatelj Marijan Pavčnik, ki je najavil odstop. Kot poroča Požareport, se bo v naslednjih štirih letih na ustavnem sodišču izpraznilo kar osem (!) sodniških mest od devetih. Da bo tranzicijska levica obdržala krepko večino tudi na ustavnem sodišču, je sedaj že jasno, a popoln prevzem se bo zgodil takrat, ko bo mandat ustavnega sodnika potekel Klemenu Jakliču.

Za drugi mandat se je Pahor moral najprej soočiti s Šarcem
Za popoln prevzem vseh družbenih podsistemov pa bo ključen še en dogodek – jesenske predsedniške volitve. Kot je znano, se Borutu Pahorju izteka drugi mandat in po ustavi ne more več kandidirati, trdo jedro levice pa ga je doslej bolj toleriralo kot podpiralo. Že svoj drugi mandat je osvojil z veliko težavo, saj se je moral v drugem krogu pomeriti z do tedaj tretjerazrednim lokalnim politikom Marjanom Šarcem, medtem ko so vsi kandidati desne strani ostali daleč zadaj. Za Šarca je bil ta podvig samo odskočna deska za kasnejši naskok na vlado, ki mu je celo uspel in bi morda izpeljal celoten mandat, če ne bi po letu in pol (zaradi afere “Lepa Nataša”) vrgel puške v koruzo. Za Pahorja sicer velja, da se je v obeh svojih mandatih prebijal med Scilo in Karibdo, torej poskušal ugoditi maksimalnemu številu ljudi, a vsem pač ni mogoče ustreči. Njegov največji dosežek je dogovor z Italijani glede vrnitve Narodnega doma v Trstu, s tem pa je predsednikov soimenjak po priimku, nedavno umrli pisatelj Boris Pahor, še dočakal majhno zadoščenje za to, kar ga je v otroških letih globoko ranilo, namreč ko so fašisti Narodni dom požgali.

A cena na domačem terenu je bila za aktualnega predsednika visoka, saj ga je borčevski krog razglasil tako rekoč za veleizdajalca. Prav ta poteza pa je dejansko nakazala, da je predsednik republike, če osvoji svoj drugi mandat, navadno bolj svoboden, saj ve, da ne bo več mogel kandidirati in se mu ni treba ozirati na trdo jedro levice, ki nikoli ni sprejemalo Pahorjeve pregovorne dialoškosti.

Nova zvezda je rojena: Marta Kos na naslovnici Jane
To pa seveda pomeni, da lahko tranzicijska levica na Pahorjevo mesto jeseni pripelje osebo, ki bo lahko povsem pod nadzorom stricev iz ozadja in ji bodo lahko zaupali. Čeprav predsednik republike po ustavi nima veliko pooblastil in ne velja ravno za močno figuro, pa lahko novi vladajoči eliti pomaga s svojimi kadrovskimi predlogi (na primer s predlaganjem kandidatov za ustavne sodnike). Zato ni nobenega dvoma, da bo vladajoča stranka na predsedniške volitve poslala zelo močno figuro, ki bo imela tudi dobro zaledje v Odlazkovih tabloidih, saj bo s tem lahko nagovarjala tudi ljudi, ki jih politika sicer ne zanima. Tako je tednik Jana včeraj izšel z naslovnico, na kateri se je znašla Marta Kos (podpredsednica Gibanja Svoboda) skupaj s svojim novim možem, švicarskim diplomatom Henrijem Gétazom. Pred tem je bila Marta Kos poročena s poslovnežem Aaronom Markom, s katerim sta dlje časa prodajala hišo v Selu pri Vodicah. Kakorkoli že, zdi se, da je predsedniška kandidatura Marte Kos že dogovorjena in je samo vprašanje časa, kdaj bo javno objavljena. Navsezadnje ima Marta Kos že zelo dobro družinsko zaslombo – njen slavni brat Drago Kos je bil operativec v številnih aferah, od Depale vasi do Patrie. Se pa Kosova zelo dobro pozna tudi z “botrom” Milanom Kučanom.

Za zdaj še ni znano, kdo vse bo napovedal kandidaturo za predsednika republike. Iz vrst tranzicijske levice bi utegnila to storiti SD, a to bo bolj zaradi prestiža. Spomnimo: leta 1992 je LDS na predsedniške volitve poslala disidenta Ljuba Sirca, ki pa je dobil zelo malo glasov, saj so volivci te stranke v veliki večini podprli Milana Kučana. Ljubo Sirc, sicer mednarodno uveljavljen doktor ekonomije, pa se je kasneje včlanil v SDS in celo pisal kolumne v Demokracijo.

Ljudmila Novak (Foto: STA)

Če v igro vstopi Spomenka, pardon, Ljudmila …
Nekaj pa je le gotovo in dokončno: Marti Kos je zmaga zagotovljena, če predsedniško kandidaturo napove tudi razvpita evropska poslanka Ljudmila Novak. In kakor je mogoče sklepati iz intervjuja z Lojzetom Peterletom januarja letos v Demokraciji, bo skoraj zagotovo znova kandidirala, tako kot že pred petimi leti. Na zadnje vprašanje (“Kaj pa predsedniške volitve? Borutu Pahorju se izteka drugi mandat, kar pomeni, da bo na njegovo mesto stopil nekdo drug.”) je Peterle odgovoril: »Mogoče celo neka druga. Mogoče prvič po letu 1945 nekdo, domoljub in demokrat, ki ni bil član zveze komunistov. Vse je odvisno od nas. Vsekakor pa bi si želel, da bi bil podoben Borutu Pahorju po njegovem razumevanju vloge predsednika – trudil se je biti predsednik za vse.” No, zagotovo Ljudmila Novak nima takšnega občutka za dialog kot Pahor. V glavnem ji ploskajo simpatizerji tranzicijske levice, ki ji tako ali tako ne bi dali glasu, njen angažma pa zelo spominja na obnašanje Spomenke Hribar iz leta 1992, ko je 18. aprila tistega leta v Delu objavila razvpit članek Zaustaviti desnico. Nezaupnica Peterletovi osamosvojitveni vladi (tretja po vrsti, tokrat uspešna) se je zgodila samo štiri dni po objavi tega članka.

Zakaj bi kandidatura Novakove pomenila že vnaprejšnje ustoličenje Marte Kos? Predvsem zaradi drobljenja glasov v pomladnem taboru in zaradi njene že omenjene razdiralne vloge, saj se je v zadnjem času večkrat oglasila, tudi s povsem čudaškimi zapisi na družbenih omrežjih. Pa tudi kolegu iz Evropske ljudske stranke Milanu Zveru je javno brala levite na razpravi v okviru poslanske skupine EPP, ko je Zver pojasnjeval razloge za odhod desne vlade. Ljudmila Novak je tako pravzaprav ponovila mantro, ki jo sicer širijo mainstreamski mediji v Sloveniji, da so bile volitve referendum proti Janši in da je Goloba, ki je “tako bliskovito zdaj zmagal in dobil 41 sedežev od 90, pravzaprav naredila Janševa vlada, ker je odstavljala razne direktorje, ker je delala čistko na javni radioteleviziji, ker je uničevala Slovensko tiskovno agencijo”. No, takšna stališča nikakor niso čudaška, že zaradi dejstva, da se je problem financiranja na STA v hipu uredil, takoj ko je od tam odšel direktor Bojan Veselinovič.

Za semena razdora je še v času Demosove vlade poskrbela Spomenka Hribar. Samo nekaj dni pred padcem osamosvojitvene vlade je v Delu izšel njen članek Zaustaviti desnico. (Foto: STA)

Z angažiranjem Novakove bi tranzicijska levica prihranila napore in denar
Je pa jasno, da bi imela desna stran nekaj možnosti proti Marti Kos edino v primeru, če bi nastopila s skupnim kandidatom (denimo z Alojzom Kovšco, predsednikom Državnega sveta RS), čeprav bi to pomenilo tveganje za kandidata (kdorkoli že bo) – v tem primeru bi večina medijev v hipu našla cel kup namišljenih afer in konstruktov, s katerimi bi imel kandidat pomladnega tabora tako rekoč zapečateno kariero. Če bi v igro vstopila Ljudmila Novak, pa se medijem niti ne bi bilo treba tako truditi, saj bi razdor v pomladnem taboru zadostoval za nov hud poraz. Glasovi bi se razdrobili, mnogi volivci bi ostali doma, Marti Kos pa bi bili prihranjeni veliki napori in finančni vložki pri kampanji. Verjetno bi Kosova utegnila zmagati že v prvem krogu, s tem pa bi Gibanje Svoboda dobilo nadzor še nad funkcijo predsednika republike, kar bi pomladni tabor dokončno stisnilo v kot.

A kot že rečeno: tisti, ki sedaj sejejo semena razdora med SDS in NSi, presneto dobro vedo, kaj delajo …

Tomaž S. Medved, Demokracija