Po današnjem srečanju notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar in evropskega komisarja za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitrisa Avramopoulosa je naša notranja ministrica povedala več o zaključkih sestanka. Avramopulos je Györkös Žnidarjevi sicer pojasnil podrobnosti o reformi schengenskih pravil, ki jih je komisija predlagala zaradi večje teroristične grožnje, a bodo predlogi med drugim omogočili tudi nadaljevanje notranjega nadzora do treh let v schengenskem območju, iz varnostnih razlogov. Kljub temu, da je Slovenija veliko prispevala k trenutni nestabilnosti, ministrici notranji nadzor ne ustreza.
Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je predstavila tri ključne teme, o katerih sta govorila. Dejala je, da želi izpostaviti, da je Slovenija nezadovoljna z dejstvom, da je v Evropski uniji in na schengenskem območju že več kot dve leti vzpostavljen nadzor na notranjih mejah. “Zavedati se moramo, da to dejansko ovira prost pretok oseb.”
Evropski komisar Dimitris Avramopoulos se je zahvalil Sloveniji, da je odigrala pomembno vlogo, kljub temu, da smo ena redkih držav, ki je čez meje spustila na stotisoče ilegalnih migrantov. “Sloveniji bi rad izrazil zahvalo, ker je prava evropska partnerica in igra pomembno vlogo pri vseh teh žgočih težavah. Ne samo znotraj Evropske unije, ampak tudi zunaj Evrope.”
Govorila sta tudi o ukrepih na zunanjih mejah Evropske unije. Med drugim sta pogledala, kako poteka sistematična kontrola na meji med Slovenijo in Hrvaško. “Seveda, na začetku smo se soočali z določenimi povečanimi in nesorazmernimi dolgimi čakalnimi dobami na mejnih prehodih, a smo v nadaljevanju tudi to zadevo uspešno rešili,” je povedala ministrica in dodala, da so k temu pripomogle tudi tehnične smernice, ki jih je pripravila Evropska komisija in “pa seveda tudi dostop Hrvaške do schengenskega informacijskega sistema je bil tudi v tem kontekstu pomemben.”
Nista pa se mogla izogniti vprašanju migracij. Györkös Žnidarjeva je dejala, da je opazen trend naraščanja migracij in naštela bagatelne številke, ki resnično niso razlog za skrb, popolnoma pa je pozabila na horde mladih moških, ki jih je vlada Mira Cerarja tihotapila iz Hrvaške v Avstrijo. “Opazen je vztrajen trend naraščanja ilegalnih prehodov zunanje meje v Republiko Slovenijo. Lani smo v prvih devetih mesecih obravnavali 653 ilegalnih prihodov, letos pa kar 1435, kar je 120-odstotna rast.”
Nato je ministrica povedala, da je Slovenija odgovorna članica schengenskega sistema. Spet pozablja, da je bila Slovenija edina evropska država, poleg Grčije, ki je zavestno kršila schengenska pravila in dublinski sporazum ter pretihotapila pol milijona ilegalnih migrantov v Evropsko unijo. “Slovenija to vseskozi dokazuje s svojimi dejanji. Je kredibilna članica EU, je tudi kredibilna članica schengenskega območja.” Tukaj je ministrica poudarila, da smo odločena in polno angažirana članica schengenskega območja, ki se zaveda, da je varnost izjemno pomembna kategorija, ne samo za Slovenijo, ampak tudi za Evropsko unijo kot celoto.
Kljub vsemu pa je komisar Avramopulos bolj na trdnih tleh kot ministrica Györkös Žnidarjeva. Pravi, da potrebujemo novi dublinski dogovor, ki bo deloval. “Nujno potrebujemo novi dublinski sistem, ki deluje jasno in močno, tako v časih miru, kot v časih krize,” pri tem pa je še dodal: “Prihodnji teden bom predstavil paket ukrepov za podporo državam v boju proti terorističnim napadom na javnih prostorih.”
Vidimo lahko, da se počasi tudi najvišji predstavniki Evropske unije zavedajo pomanjkljivosti zdajšnjega sistema. Predvsem pa je sistem padel zaradi nekaterih držav, ki so zavestno kršile schengenski sporazum. Med njimi prav državi, ki sta jih predstavljala govornika – Slovenija in Grčija. Danes, ko je vrhunec krize mimo, vsi pravijo, da jim je mar za varnost, ko pa je šlo zares, so mirno gledali, kako se kršijo mednarodni predpisi, ki smo jih zavezani spoštovati kot država.
I. K.