Preiskovalna komisija ima zbranega dovolj materiala, da se krivce za bančno luknjo po sodnem epilogu lahko pošlje tja, kamor sodijo, glede na škodo, ki so jo naredili, poudarja predsednik preiskovalne komisije.
Dr. Anže Logar je poslanec SDS in predsednik parlamentarne preiskovalne komisije, ki raziskuje zlorabe v slovenskem bančnem sistemu. Pogovor z njim je pred 11. kongresom SDS pripravila Klavdija Operčkal.
Za nastanek bančne luknje so po Logarjevih besedah odgovorni organi upravljanja in organi nadziranja bank, prav tako regulatorni organi in politika, ki je poskušala vplivati na vse te organe. ”Težava nastane, ko je treba poimenskim ljudem s tega seznama tudi dokazati krivdo,’‘ je dejal Logar. To pa je naloga organov pregona, policije, nacionalnega preiskovalnega urada, tožilstva in sodišča. Logar zagotavlja, da ima njegova komisija zbranih dovolj dokazov, da navedeni opravijo svoje delo in da zgodba dobi tudi sodni epilog, ”da bodo ta imena in priimki prvič – znani in drugič – poslani tja, kamor, glede na škodo, ki so jo naredili, spadajo.”
Med pričami, ki jih je zaslišala preiskovalna komisija, je bil tudi Boris Zakrajšek, ki je dejal, da gre za nesrečno zgodbo – imen ljudi, vpletenih v to zgodbo, pa ni izdal. ”To je značilno za t. i. bančno kliko, da drži skupaj do zadnjega daha,” pravi Logar, naloga organov pregona je, da bi to nekakšno kolegialnost razbili, kar bi se po njegovem mnenju hitro zgodilo, če bi bila ponujena neke vrste amnestija za tiste, ki bi bili pripravljeni obremenilno pričati za ostale bančnike.
Izguba “banksterskega” spomina ne bo škodila zaključnemu poročilu
Sodnica Deša Cener je za 7 mesecev zaustavila pridobivanje dokumentov, vendar ji je Logar hvaležen, ker je s tem povzročila to, da je šla komisija po vseh sodnih instancah do Ustavnega sodišča in ”na ta način uspela izoblikovati sodno prakso, ki vsem preiskovalnih komisijam tudi v nadaljevanju omogoča, da s to zakonsko ureditvijo pridobijo listinske dokaze, torej da zasežejo dokumente, ki so bili do sedaj nedosegljivi,” je pojasnil dr. Logar.
”Vsa vprašanja, ki jih postavljam na preiskovalni komisiji, imajo črno-belo podlago v dokumentih, ki so evidentirani, so zaseženi, in na podlagi teh dokumentov bo nastalo tudi poročilo preiskovalne komisije,” je razložil predsednik komisije in ob tem dodal, da so zaslišanja prič le dodana vrednost, v kolikor priče osvetlijo nekaj, kar koristi delu preiskovalne komisije, v kolikor pa se priče nečesa ne spomnijo, to ne škodi nastajanju zaključnega poročila.
O zmagi pravice odločajo volilci
Dr. Anže Logar je izpostavil tudi dejstvo, da se s številnimi pričami, ki jih je zaradi vpletenosti v bančne rabote zaslišala preiskovalna komisija, kriminalisti niso niti pogovorili. ”Z mojega vidika je to nesprejemljivo in to kaže na nek deficit v volji, želji in tudi namenu pregona organizirane bančne kriminalitete,” je kritičen Logar, ki meni, da bo potrebno s tem presekati in ta pregon postaviti v ospredje. Vse pa je odvisno od volivcev, če bodo na volitvah izvolili tiste, ki bodo ta projekt izpeljali do konca.
N. Š.