Predsednik vlade Janez Janša se je danes skupaj s soprogo Urško Bačovnik Janša na Pristavi nad Stično udeležil slovesnosti ob 30. obletnici dogodka, ko so ključni akterji nastanka takratnega obrambno-varnostnega sistema prav na tem mestu sprejeli in formalizirali strateške dokumente, ki so bili temeljna podlaga za zaključno fazo organiziranja simbioze vojaško-policijske organizacije (MSNZ), na kateri je ob agresiji JLA na komaj samostojno Slovenijo temeljil učinkovit in uspešen oboroženi odpor. V teh dokumentih je bila JLA prvič jasno opredeljena kot morebitni agresor oziroma ključna nevarnost za slovensko osamosvojitev. Obeležitve dogodka pred 30 leti se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca, nekateri ministri osamosvojitvene vlade in drugi vidni predstavniki tedanje politike, zaslužnih za proces osamosvajanja.
Na Pristavi nad Stično so akterji vzpostavitve Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) Janez Janša, Igor Bavčar, Tone Krkovič, Jože Kolenc in Vinko Beznik na sestanku 7. septembra 1990 sprejeli prvi tajni načrt bojne uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije JLA.
Predsednik vlade Janez Janša je imel ob tej priložnosti slavnostni nagovor, v katerem je izpostavil nekatere pomembne izkušnje iz tistega časa, ki so pomembne tudi za sedanjost. Pri tem je poudaril pomen sodelovanja in medsebojnega zaupanja med ljudmi različnih političnih prepričanj in tudi zavedanje, da si moramo v kritičnih trenutkih znati pomagati sami. “Takoj, ko je Slovenija dobila prvo demokratično izvoljeno vlado in so nas razorožili, smo vsi vedeli, da se bo prihodnost slovenskih sanj o samostojnem življenju in samostojni državi odločala na tem, ali bomo samostojnost sposobni braniti,” je dejal premier in dodal: “Kljub temu, da smo vedeli, da smo pravzaprav sami takrat, da bo v primeru slovenske osamosvojitve težko pričakovati kakršnokoli pomoč od zunaj, pa tudi znotraj Jugoslavije, ne glede na to, da so se tudi nekatere druge republike Jugoslavije pripravljale na osamosvojitev, smo hkrati vedeli, da je ta korak treba narediti.”
Nauk osamosvojitvenega časa je večen
Podrobneje je predstavil tedanje dogajanje in razmere, v katerih so se ključni akterji pripravljali na morebitno agresijo JLA. “Takoj, ko je Slovenija dobila prvo demokratično izvoljeno vlado in so nas razorožili, smo vsi vedeli, da se bo prihodnost slovenskih sanj o samostojnem življenju in samostojni državi odločala na tem, ali bomo samostojnost sposobni braniti,” je dejal premier in dodal: “Kljub temu, da smo vedeli, da smo pravzaprav sami takrat, da bo v primeru slovenske osamosvojitve težko pričakovati kakršnokoli pomoč od zunaj, pa tudi znotraj Jugoslavije, ne glede na to, da so se tudi nekatere druge republike Jugoslavije pripravljale na osamosvojitev, smo hkrati vedeli, da je ta korak treba narediti.“
.@JJansaSDS: 7. septembra 1990 smo na sestanku na Pristavi prvič poimenovali nasprotnika slovenskega osamosvajanja in to je bila #JLA. Do takrat si ni nihče upal v dokumente zapisati, kdo nas ogroža. Če stvari ne poimenuješ s pravim izrazom, potem se rešitvi ne prebližaš. pic.twitter.com/wmC4M0Yofb
— SDS (@strankaSDS) September 6, 2020
Predsednik vlade je potegnil tudi vzporednico z dogajanjem v času koronavirusa v marcu in aprilu. Po njegovih besedah se je takrat razbila iluzija o tem, da nam bodo v kritičnih trenutkih pomagali drugi. “Zelo pomembno je graditi prijateljstvo v ugodnem okolju okoli sebe, delati za to, da se bodo konflikti znotraj tega okolja reševali na najbolj možen prijateljski in miren način, se zavedati tega, kaj smo, kje smo, kakšna je naša teža, hkrati pa tudi vedeti, da ko gre zares, ko se zgodi res nekaj kritičnega, si moraš najprej znati pomagati sam in moraš to biti tudi sposoben narediti,” je poudaril premier Janša. Prav tako je opozoril na to, da je za reševanje težav potrebno stvari poimenovati s pravim imenom, pri tem pa izpostavil, da je 7 9. 1990 v uradnem dokumentu nastajajoče slovenske države, JLA bila prvič zapisana kot potencialni agresor ter da so bile njihove enote pri nas takrat vrisane v karte kot točka potencialnih nevarnosti.
Dogodka so se udeležili številni akterji slovenske osamosvojitve
Predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in notranji minister Aleš Hojs je v krajšem nagovoru izpostavil, da tisti, ki so se pred 30 leti zbrali na tem mestu, niso razmišljali o tem, kaj bodo pozneje postali. Vsi so razmišljali le o tem, kaj je treba narediti, da ustrezno zavarujemo naslednje korake osamosvojitve, je dejal.
Zbrane je pozdravil tudi župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, ki je izrazil upanje, da tudi takšni dogodki pripomorejo k širšemu zavedanju pomena dogodkov, ki so pripeljali do osamosvojitve države.
Med visokimi gosti današnje slovesnosti so bili tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik DS Alojz Kovšca, nekateri ministri osamosvojitvene vlade in drugi vidni predstavniki tedanje politike, še poroča STA.
V kulturnem programu so nastopili Tone Kuntner, ki je prebral Menartovo pesem Drevo slovenstva, ki je nastala ob prvi prisegi Slovenske vojske leta 1991 v Pekrah in na Igu, Trobilni kvintet Orkestra SV ter MPZ Ivančna Gorica.
Sara Kovač