fbpx

“Pri nas doma nismo bili nikoli Jugoslovani, vedno Slovenci”

Evropska poslanka Patricija Šulin se je udeležila pogovornega omizja z naslovom Osamosvojitev Slovenije in njena vključitev v evropske integracije. Vabilu Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve sta se odzvali tudi mestna svetnica v Mestni občini Ljubljana Mojca Škrinjar in mestna svetnica v Mestni občini Celje Karmen Kozmus, vlogo moderatorke pa je prevzela Simona Pavlič.

Patricija Šulin s svojim delom v Evropskem parlamentu pripomore tudi k promociji slovenske osamosvojitve, slovenske kulture, maternega jezika in običajev. Tako je ob 25. letnici slovenske osamosvojitve potekala v Strasbourgu na njeno pobudo razprava o slovenski osamosvojitvi. Slovenski poslanci v ELS so na delovni skupini Paneuropa razpravljali o procesu osamosvojitve in dogodkih, ki so temu sledili. Dodatno težo je dogodku dala prav uporaba slovenskega jezika, kar je na Paneuropi nekaj novega, saj drugače poteka izključno v angleščini, nemščini in francoščini.

Šulinova je izpostavila tudi, da je letos Evropsko leto kulturne dediščine. “Jezik je eden izmed nosilcev naše identitete. Prav po zaslugi jezika, kateremu se kljub tuji nadoblasti nismo nikoli odpovedali, smo preživeli kot narod,” je dejala poslanka in dodala, da želijo evropski poslanci z Evropskim letom kulturne dediščine okrepiti evropsko identiteto in zavarovati kulturno dediščino pred uničenjem.

“Z vstopom Slovenije v EU je slovenščina postala eden izmed 24. uradnih jezikov EU in jaz prav s ponosom govorim slovensko tudi na sejah v Evropskem parlamentu. V slovenščini pa nagovarjam prek ustnih in pisnih vprašanj tudi Evropsko komisijo,” je še dodala Patricija Šulin. V nadaljevanju je poslanka v Evropskem parlamentu omenila prednosti članstva Slovenije v EU: prosto gibanje, prosti trg, možnost študija in dela v preostalih državah članicah, skupna valuta itd. “Evropske institucije pa nudijo službo preko 500 Slovencem,” je še pojasnila poslanka, ki je prepričana, da smo Slovenci v svetu cenjeni zaradi znanja, delavnosti in tudi zaradi znanja jezikov, kjer smo v samem evropskem vrhu po znanju števila tujih jezikov.

“Kadar imamo od EU korist, uspeh pripišejo sebi, ko naredijo napako, pa krivdo zvalijo na Bruselj”
Šulinova se je dotaknila tudi teme o poročanju medijev o delu v Evropskega parlamenta. “Evropske teme nekako vedno izvisijo. Tudi v šolah je premalo evropskih tem. Bruselj je daleč in tako oddaljen od državljanov. Krivda pa je tudi na strani voditeljev. Kadar imamo od EU korist, uspeh pripišejo sebi, ko naredijo napako, pa krivdo zvalijo na Bruselj,” je bila jasna poslanka, ki je dodala, da je širjenje evropske zavesti in domoljubja tudi na strani staršev. “V kolikor otrokom privzgojimo te vrednote, jih bodo tudi sami širili naprej,” je prepričana poslanka.

Nedavni dogodki v Turčiji zbujajo veliko zaskrbljenost
V zadnjem delu razprave pa je Patricija Šulin pojasnila, da je Slovenija sprejela evro 1. januarja 2007, po nekajletnih pripravah in, da je bilo treba pred vstopom v območje z evrom izpolnjevati pet maastrichtskih meril, dotaknila pa se je tudi področja brexita, širitve EU na Zahodni Balkan in razmer v Turčiji. “Posledice izstopa Velike Britanije iz EU bodo vidne predvsem na področju financ, saj je Velika Britanija druga največja neto plačnica,” je dejala poslanka. O širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan pa je evropska poslanka prepričana, da potrebuje Zahodni Balkan jasno evropsko perspektivo, saj bomo le tako motivirali države, da bodo zadostile političnim in gospodarskim pogojem ter uvedle potrebne reforme. Glede Turčije pa je dodala, da se je ta država v zadnjih letih zelo oddaljila od evropskih vrednot, nedavni dogodki pa ponovno vzbujajo veliko zaskrbljenost.

Karmen Kozmus, ki je po izobrazbi profesorica zgodovine in teologije, pa je s Simono Pavlič razpravljala o osamosvojitvi Slovenije in o njenih občutkih leta 1991. “V času osamosvajanja sem bila stara 6 let in še vedno se spomnim zvoka siren,” je uvodoma dejala Kozmusova, katere oče se je boril v vojni za Slovenijo. “Pred dvema letoma sem gledala sejo Odbora za obrambo, kjer je podpredsednik DZ dejal, da ni bil v vojni, ker je imel dva majhna otroka in kužka. Vprašala sem se, ali sva midva z bratom manj vredna od poslančevih otrok in njegovega kužka,” je še dodala Karmen Kozmus, ki ostro nasprotuje žaljenju in poniževanju osamosvojiteljev.

“Pri nas doma nismo bili nikoli Jugoslovani, vedno Slovenci,” je dejala Karmen Kozmus, ki je staršema hvaležna, da sta ji privzgojila ljubezen do domovine. “Evropska zavest je pri meni močna. Čutim se Evropejko, v prvi vrsti pa sem Celjanka in Slovenka,” je poudarila mestna svetnica v Mestni občini Celje. Prve delovne izkušnje pa je Kozmusova nabirala na gimnaziji, kjer je kot pripravnica poučevala zgodovino. Prepričana je, da je premalo časa namenjenega domoljubnim temam in procesu osamosvojitve. “Osamosvojitev Slovenije pride na vrsto šele junija, ko so dijaki že z mislimi na maturi,” je bila jasna, na vprašanje o mednarodnem priznanju Slovenije pa je dejala, da so le redke izjeme v Evropi in svetu razumele razpad Jugoslavije. Večina sveta je spregledala, da je bila Jugoslavija umetna tvorba, brez skupne kulture, jezika, veroizpovedi, ki je bila že od samega začetka obsojena na propad.

Čutiti je premalo domoljubja in narodnega ponosa
Več o poznavanju zgodovine osamosvojitve in o stanju domoljubja v izobraževalnih ustanovah pa je povedala Mojca Škrinjar, profesorica angleščine in nemščine. “Žal je v slovenski družbi čutiti premalo domoljubja in narodnega ponosa,” je uvodoma dejala Mojca Škrinjar, ki ima dolgoletne izkušnje pri delu z mladimi. Trenutna situacija jo kot podpredsednico Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve skrbi, zato je, da bi vrednote slovenske osamosvojitve, ki so ji zelo blizu, približala mladim, pripravila spletno interaktivno stran domoljubje.si, ki je pravzaprav učni pripomoček za starše in učitelje. “Domoljubje pomeni navezanost, čustvo; to ne more biti omejeno na šolski predmet, domoljubje mora biti način življenja,” je poudarila Mojca Škrinjar, ki se je dotaknila tudi mednarodnega priznanja Slovenije. “Ko je bila Slovenija mednarodno priznana in je pred stavbo Združenih narodov zaplapolala slovenska zastava, sem se prvič počutila resnično varno,” je dejala gostja, ki je bila generalna direktorica direktorata za vrtce in osnovno šolstvo na Ministrstvu RS za šolstvo in šport, kasneje pa državna sekretarka na Ministrstvu RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

V sklepnem delu razprave pa je Škrinjarjeva še izpostavila, da mlad in perspektiven kader odhaja v tujino in se praviloma ne vrača nazaj v domovino. “Država dovoljuje beg možganov, ker mladim ne omogoča dela in plačila. Beg možganov bi morali nadomestiti s kroženjem možganov. Naj mladi nabirajo izkušnje po svetu, vendar se naj vrnejo in to znanje uporabijo doma,” je bila jasna Škrinjarjeva, ki je prepričana, da bi se mladi vrnili, če bi jim država dala priložnost za delo in dostojno življenje.