Pričevanje 88-letne Meri Bozovičar: Za najhujšo morijo na območju Škofje Loke med 2. svetovno vojno, poboj 50 talcev za Kamnitnikom, odgovoren samo en partizan! Objavljamo njegovo ime in priimek!

Datum:

V svoji knjigi z naslovom Krvava zarja Meri Bozovičar ponudi pričevanje o medvojnem in povojnem komunističnem nasilju na Škofjeloškem. Med drugim predstavi tudi ozadje najhujše morije na območju Škofje Loke med 2. svetovno vojno, usmrtitve 50 talcev za Kamnitnikom s strani Nemcev. V knjigi tako izvemo, da je bil glavni vzrok za omenjeno tragedijo neodgovoren umor nemškega vojaka v Škofji Loki, ki ga je izvršil partizan Lojze Kovačič – Gaj. 

V knjigi Krvava zarja 88-letna Meri Bozovičar ponudi doživeto pričevanje o medvojnem in povojnem komunističnem nasilju na Škofjeloškem. Med drugim se posveti tudi najhujši moriji na območju Škofje Loke med 2. svetovno vojno, usmrtitvi 50 talcev, ki so jo Nemci 9. februarja 1944 izvedli za Kamnitnikom. Knjiga ponuja šokantno dejstvo, da je bil glavni vzrok za omenjeno tragedijo neodgovoren umor nemškega vojaka, ki ga je v Škofji Loki izvršil partizan.

Dobro se spominjam tistih dni, ko so jih za Kamnitnikom postrelili. Dva dni po dogodku, ko je bil v Stari Loki ustreljen Nemec, je bila racija. Pregledovali so hiše in dva dni nam ni bilo treba iti v šolo. Na dan, ko smo se v šolo vrnili, pa je na šolsko dvorišče pripeljal tovornjak z navzdol spuščenimi stranicami, posut z žaganjem in ves okrvavljen. Vsi otroci smo planili k oknom in gledali, učiteljica pa nam je s solznimi očmi rekla, ‘otroci, pojdite domov’. Takoj smo vedeli, da se je zgodilo nekaj hudega. S tovornjakom so na Faro pripeljali 50 ustreljenih talcev ter jih enega poleg drugega zložili pred hišo, kjer je bil ustreljen Nemec,” o takratnih tragičnih dogodkih poroča Bozovičarjeva. Ob tem nazorno opiše svoje občutke pri tem, ko si je šla ogledat trupla številnih pobitih: “Mešanica groze, gnusa, strahu in nejevere me je obhajala ob tem ponorelem dejanju in kot otrok nisem mogla razumeti tega dogodka, niti mi ni popolnoma segel v zavest, se mi zdi, a nikakor si nisem znala razložiti vzroka za pomor. Zakaj petdeset meščanov, če je šlo za samo enega Nemca?”

Za poboj talcev kriv partizan Gaj
Še bolj tragično pa je ozadje omenjene morije na Škofjeloškem, ki ga Bozovičarjeva prav tako podrobno predstavi in poudari, da ji je omenjene podatke posredoval mož, ki je bil priča dogodku, zaradi katerega je prišlo do nemških represalij, in sicer uboju nemškega vojaka s strani partizana Lojzeta Kovačiča – Gaja v Škofji Loki. V knjigi tako izvemo, da je do umora nemškega vojaka s strani Gaja prišlo pred stavbo krojača Repovža, kamor je Nemec po vsej verjetnosti prinesel zlikat obleko svojega predpostavljenega. “Gaj je potegnil pištolo in mi rekel, ‘da se ne boš ustrašil’, ter vojaka kar ustrelil. Kar počil ga je. Prav debelo sem gledal, pa ne prav dolgo, kajti Gaj jo je že potegnil v svojo smer in tudi meni ni preostalo drugega. Pobrisal sem jo na drugo stran,” je mož poročal Bozovičarjevi o omenjenem dogodku. “Naslednji dan nihče ni smel nikamor. Bila je racija, po hišah so izvajali preiskave. Tudi pri nas doma smo takrat v strahu čakali, kaj bo, a do naše hiše s preiskavo niso prišli. Med preiskavami so odbrali petdeset domačinov, Ločanov, jih odpeljali za Kamnitnik in jih tam ustrelili. Preprosto, hitro, učinkovito, po nemško – grozno in strašno,” poroča Bozovičarjeva.

Škofja Loka (Foto: Zaveza)

Gaj po vojni storil samomor
Po vojni se je Gaj zaposlil v škofjeloški klavnici. O njem Bozovičarjeva poroča naslednje: “
Vedno se je vozil z zapravljivčkom in se večkrat pripeljal tudi v našo gostilno. A povojno življenje zanj ni bilo ravno lepo. Očitno ni imel nobenega miru, vest ga je morala močno gristi in če se mu je zdelo, da ga je kdo nekoliko preveč pogledal, je naravnost ponorel. Veliko kozarcev je izpraznil, bil je človek brez prijateljev, brez cilja, praktično brez življenja, bi lahko rekli. Vse, kar se mu je imelo v življenju dobrega storiti, je očitno obležalo nekje za Kamnitnikom, skupaj s talci.” Leta 1958 je Ločane šokirala vest, da se je ubil v središču Škofje Loke. “Med vojno je bil junak, po vojni pozabljen. Deležen ni bil nobenega privilegija, vsi nekdanji vojni tovariši so ga zapustili, ga pri delitvi plena in položajev spregledali in moral je postati tisto, kar je bil že pred vojno – navaden mesar,” o Gaju še zaključi Bozovičarjeva.

Rajko Golob

Sorodno

Zadnji prispevki

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

Čeferin se po slovenskih cestah vozi z avtom, vrednim več kot 200 tisoč evrov

Na slovenskih cestah je te dni za volanom prestižnega...

Zakaj plačujemo energente po 100 odstotkov višji ceni od borzne?

Slovenski potrošniki že nekaj časa nemo opazujemo zanimiv paradoks:...