fbpx

Primer Goloba prišel v roke sodnice, ki je že odločala o matičnem podjetju Gen-I

Foto: STA

Zaradi spora med nadzorniki se je odločanje o kandidatu za predsednika uprave GEN-i preselilo na sodišče. Po poročanju Planeta pa naj bi tam odločanje pristalo v rokah iste okrožne sodnice, ki je pred leti razveljavila sklep nadzornikov o razrešitvi šefa GEN energije, Martina Novšaka. Poraja se vprašanje, ali bo tudi tokrat odločila v nasprotju s predlogom države kot največjega lastnika oziroma ali bi se morala Pavlina Čepin iz odločanja izločiti. Dokumente, ki jih je SDH kot predstavnik priložil v sodne spise, smo pridobili tudi mi.

Zaradi spora med nadzorniki – ali naj na vrhu Gen-i ostane Robert Golob, ki mu je mandat sicer potekel že pred 14 dnevi, ali naj ga zamenja Martin Novšak – ta je sedaj predsednik uprave krovnega podjetja GEN energija, se odločanje seli na sodišče v Krškem. Golobu se to sicer ne zdi legitimen plan za takšno podjetje, hkrati pa se mu tudi zdi, da je on edini primeren kandidat za to mesto. Spomnimo, pred osmimi leti je bil Novšak v podobnem položaju kot sedaj Golob. Ni mu sicer potekel mandat, je pa bil zato na izredni seji nadzornega sveta GEN energija razrešen s položaja direktorja podjetja. Po njegovi pritožbi je sodnica Pavlina Čepin odločila, da je bila seja nična, razrešitev pa je razglasila kot neveljavno. Se lahko sedaj zgodi podobno?

29. člen statuta GEN-i, ki opredeljuje postopek imenovanja vodstva družbe, pravi, da kandidata za predsednika uprave in enega člana uprave predlaga v imenovanje družbenik GEN energija. Kandidata za dva člana uprave predlaga v imenovanje družbenik GEN-el. SDH kot predstavnik države je sodišče opozoril na dotični člen statuta in s tem predlagal, naj odloči v prid GEN energije, ker drugi lastnik svojega kandidata po internem aktu družbe na predsedniško mesto niti nima pravice predlagati. Sama družba GEN-I predloga ne more podati, saj bi tako lahko sedanje poslovodstvo predlagalo samo sebe – to težnjo je bilo namreč razbrati  iz medijskih objav. Navedli so tudi, da je treba morebitne druge zahtevke (tj. družbenika GEN-el) združiti v enotni postopek.  Sodnica pa se bo verjetno odločala predvsem po zakonu o gospodarskih družbah, ki pravi, da sodišče imenuje poslovodjo v nepravdnem postopku. V tem primeru pa lahko predlog vloži vsak, ki ima pravni interes – na tem mestu lahko poleg GEN energije naštejemo še GEN-el, GEN-i, sindikat GEN-i, morebiti pa tudi kakšnega upnika.

SDH kot predstavnik države je  opozoril na 29. člen družbene pogodbe GEN-i.

Ker je na skupščini GEN-i predvideno soglasno odločanje družbenikov GEN energije in GEN-el, GEN zgolj na osnovi 50-odstotnega deleža nima prevladujočega položaja na tej skupščini. Prevladujočega vpliva nima niti GEN-el. GEN ima posredno sicer večji vpliv na poslovodenje GEN-i kot  GEN-el v primeru, da sta mu predsednik in član uprave GEN-i zvesta. Če bi se torej upoštevala osnovna ideja, ki upošteva tudi neformalni vpliv, naj bi država prek GEN imela večji vpliv od zasebnega kapitala tako na GEN-i kot tudi na GEN-el. Kar pa seveda drži le toliko časa, dokler sta predsednik in član uprave GEN-i zvesta predlagatelju. Na člana uprave, ki ga predlaga GEN, ima GEN seveda večji vpliv, ker se mora GEN-el strinjati z njegovim imenovanjem in odpoklicem. Pri predsedniku uprave GEN-i pa lahko nastane problem, če se ta po imenovanju upre GEN energiji. GEN-el namreč ni dolžan podpreti njegovega odpoklica. Brez neformalne prevlade GEN v GEN-i tudi ni obvladovanja v GEN-el, kar pomeni, da država ne more doseči odpoklica predsednika uprave v GEN-i.

Omogočiti bi bilo treba homogenost glasovanja na strani javnega kapitala
Dejstvo je, da GEN oziroma država ne more doseči odpoklica predsednika uprave GEN-o, tudi če Elektro Ljubljana sledi neformalnemu vplivu države. Država za vzdrževanje neformalnega vpliva torej rabi GEN-u zvestega predsednika uprave in člana uprave GEN-i ter zvestobo poslovodstva, nadzornega sveta GEN in zvestobo uprave Elektra Ljubljana. Nadzorni svet sprejema odločitve s tričetrtinsko večino, predsednik nima prevladujočega glasu. To postane problematično, kadar se preglasuje predstavnika GEN. Treba bi bilo torej omogočiti homogenost glasovanja na strani javnega kapitala – odkup deleža od Elektro Ljubljana ali pa vsebinske oziroma kadrovske spremembe na strani tega družbenika. Nehomogenost na strani javnega kapitala ni predvidena z obstoječo družbeno pogodbo in konceptom javno-zasebnega partnerstva.

GEN-i obvladuje 50-odstotni delež – sporno z vidika določbe 554. člena ZGD-1
Če GEN pridobi delež Elektra Ljubljana v GEN-el, odpade ena od možnih ovir, ki jo lahko predstavlja predsednik uprave Elektra Ljubljane, ki ne sledi neformalnemu vplivu države. Tveganje neobvladovanja GEN-i je s tem nekoliko znižana, saj bi imel GEN po takem nakupu neposredni 50- odstotni delež v GEN-el. Ker pa tako skupščina kot nadzorni svet GEN-el odločata s tričetrtinsko večino, tveganja neobvladovanja GEN-i s tem ni odpravljeno, ampak je le nekoliko zmanjšano – obvladovanje namreč temelji predvsem na zvestobi predsednika uprave GEN-i poslovodstvu GEN. Slednjega se ne da odpoklicati brez soglasja GEN-el na skupščini GEN-i, zato ga ni mogoče disciplinirati. Za večjo možnost discipliniranja bi bilo priporočljivo vsaj spremeniti akt GEN-i tako, da GEN-el mora podpreti predlog GEN za odpoklic tudi predsednika uprave in temu ne more nasprotovati.

Če se predsednik uprave GEN-i upre njegovemu predlagatelju, torej GEN, ga praktično ni mogoče disciplinirati. Ob tem je še treba upoštevati, da ima GEN-i trenutno v nadzornem svetu GEN-el dva člana nadzornega sveta. Če upoštevamo še neformalne povezave, je možno zaključiti, da GEN-i obvladuje 50-odstotni delež. Taka situacija je sporna z vidika določbe 554. člena ZGD-1, ki v vzajemno povezanih družbah omejuje glasovalno moč na 25 odstotkov. Glede na določbo 554. člena ZGD-1 lahko celo zaključimo, da bi GEN-el na skupščini GEN-i izvrševal le 25-odstotni delež, kar pa ne bi imelo praktične posledice, ker skupščina GEN-i o vsem odloča soglasno.

Sara Bertoncelj