fbpx

Primer spolnega nasilja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je končno rezultiral v nujni seji Državnega zbora z namenom reševanja te problematike v akademskem prostoru!

Igor Pribac (Foto: STA)

“Neuradno: Senat LJ Univerze potrdil sklep Filozofske fakultete, kar pomeni, da Igor Pribac ni več profesor na ljubljanski univerzi,” je na Twitterju sporočil novinar Bojan Požar. Neuradna informacija prihaja prav v času, ko so poslanske skupine SDS, SMC in NSi podale zahtevo za sklic nujne seje Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino z namenom reševanja problematike spolnega nasilja v akademskem prostoru. 

Poslanske skupine SDS, SMC in NSi so danes podale zahtevo za sklic nujne seje Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, z namenom, da bi se lotili problematike “Spolnega nadlegovanja v akademskem prostoru”. Kot so v poslanskih skupinah ob tem navedli, se v medijih že nekaj let spremlja zgodbe o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Doslej se je to problematiko obravnavalo predvsem skozi prizmo zaposlovanja žensk ter žensk na delovnih mestih, ob čemer je navedeno, da so posledice tovrstnega nadlegovanja lahko zelo različne in so psihološke, čustvene ali telesne narave, med katerimi se navaja: strah, jezo, sram, krivdo, občutek nemoči, tesnobo, depresijo, napade panike, zlorabo alkohola, glavobol, samomorilne misli itd.

Vendar pa se zdi, da navkljub resnim posledicam tovrstnega početja, v akademskem prostoru na tem področju zaenkrat ni pravega napredka, predvsem glede zaščite žrtev pred spolnim nadlegovanjem. Ob tem se pojavlja občutek, da se “odgovorni otepajo temeljitega pretresa akademskega prostora, ki bi končno ustavil ponavljajoča se dejanja poniževanja šibkih, ki si jih je privilegiran del akademske sfere, s pozicije moči, vedno znova lahko privošči.” Šele, ko je tematika postala del javnega diskurza, so določene žrtve zbrale dovolj poguma, da so o problematiki lahko spregovorile, a še v tem primeru večinoma anonimno. Kot je še navedeno je “zelo zgovoren podatek, da le peščica univerz v slovenskem prostoru premore akt o varovanju dostojanstva zaposlenih ter študentov univerze.” 

Zahteva za sklic nujne seje.

Kot v nadaljevanju navajajo, je odsotnost ustreznega pravnega okvirja, ki bi tako na univerzah kot tudi samostojnih visokošolskih zavodih, enotno urejal problematiko spolnega nadlegovanja s področja zaposlenih in študentske populacije, pripeljalo do tega, da se navkljub potrditvi določenih obtožb o spolnem nadlegovanju, zadeve pogosto končajo z degradacijo prijaviteljev ali pa s potekom mandata storilca, le redko pa z izredno odpovedjo zaposlitvene pogodbe ali celo kakšno hujšo kaznijo. Kot eden zadnjih tovrstnih primerov prihaja prav s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, glede katerega postopek ugotavljanja okoliščin dogodkov, še poteka. Je pa znano, da je senat FF v tem konkretnem primeru spolnega nadlegovanja, sprejel poseben sklep, v katerem je bilo izrečeno priznanje študentkam in študentom za njihov pogum, da so se izpostavili, ko je potekal postopek razkritja tovrstnega nadlegovanja.

Zahteva za sklic nujne seje.

Vendar pa se navkljub temu, kar dva meseca od razkritja informacij in kar leto dni od izjave glede že omenjenega nadlegovanja, še vedno čaka na potezo senata ljubljanske univerze, da potrdi oziroma ovrže odločitev senata FF in na takšen način poda dokončno odločitev glede usode storilca tega zavržnega dejanja. V skladu z raziskavami na FF je bilo nedavno ugotovljeno, da je ta problem večinoma znotrajgeneracijski, se pa deloma nanaša tudi na akademsko sfero, torej predavateljice oziroma predavatelje. Znano je tudi, da so v skladu z anketnimi rezultati, večino teh dejanj zakrivili moški, vendar pa so med storilkami tudi ženske, a je ta delež precej nižji. Raziskava je obenem razkrila razsežnost spolnega nadlegovanja v akademskem prostoru. Izsledki te raziskave so namreč pokazali, da je bilo kar približno 38 odstotkov vseh anketiranih žrtev spolnega nasilja. V anketo je bilo sicer vključenih 182 žensk, 26 moških ter dve osebi, ki ne čutita pripadnost enemu ali drugemu biološkemu spolu.

Zahteva za sklic nujne seje.

V okviru vprašalnika je bilo navedenih 14 oblik spolnega nadlegovanja, vendar pa prisile v spolni odnos ni doživel nihče izmed vprašanih. Nizko število prijav tovrstnega nadlegovanja pa gre pojasniti s stigmatizacijo žrtev. Le deset odstotkov žrtev je storilko oziroma storilca prosilo, da s tovrstnim ravnanjem preneha, le ena oseba od 80 predstavnikov študentske populacije, pa je tovrstno nadlegovanje tudi prijavila vodstvu fakultete. Predlagatelji nujne seje ob tem ugotavljajo, da bi morale univerze in fakultete storiti bistveno več za to, da bi se študentsko populacijo seznanilo s to tematiko oziroma naredilo konkretne korake za njeno večjo ozaveščenost. Zlorabe in slabe prakse ni dovolj zgolj obsojati, ampak tudi preprečiti. Potrebno je izvesti konkretna dejanja za preprečitev tovrstnih primerov v prihodnje.

Zahteva za sklic nujne seje.

V že omenjenem Odboru so ob tem predlagali določene sklepe, med drugim, da je storilce spolnih prestopkov v akademskem prostoru potrebno kazensko preganjati, univerzam in visokošolskim zavodom pa se predlaga, da v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo do konca leta 2021 izvedejo temeljito raziskavo glede spolnega nadlegovanja v akademskem prostoru ter na podlagi izsledkov oblikujejo akt o preprečevanju spolnega nadlegovanja ter takojšnjem ukrepanju brez kakršnegakoli odlašanja, ko je bilo kaznivo dejanje že storjeno. Obenem se vsem visokošolskim zavodom predlaga, da sprejmejo vse potrebne ukrepe, ki so v njihovi pristojnosti, in sicer za takojšnjo preprečitev nadaljnjih akademskih dejavnosti vsem zaposlenim, zoper katere je bila podana prijava ter je utemeljen sum, da je prišlo do spolnega prestopka.

Zahteva za sklic nujne seje.

Zahteva za sklic nujne seje.

Zahteva za sklic nujne seje.

Domen Mezeg