fbpx

Primitivizem: Alpake pljuvajo za urejanje medsebojnih odnosov; ali smo s pljuvanjem poslancev, zdravnikov prišli na njihovo raven?

Ljubljana, vlada. Novinarska konferenca o aktualnem stanju glede epidemije covida-19. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vrocinska stanja pri UKC Ljubljana.

Ne dolgo tega smo bili priča pljuvalnim akcijam, s katerimi so določeni nekulturni aktivisti kazali svoje nestrinjanje s tem, da si poslanci drznejo v Državnem zboru RS glasovati po svoji vesti, ne pa tako, kot se zdi prav njim. Glede na to, da takšnemu primitivizmu do sedaj še nismo bili priča, ni čudno, da je direktor NIJZ dr. Milan Krek potegnil vzporednice z alpakami, udomačenimi južnoameriškimi kamelami andskega visokogorja. “Alpake uporabljajo pljuvanje za urejanje medsebojnih odnosov znotraj črede. Znano je, da se s pljuvanjem samice tudi branijo samcev. Ali smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah – poslancev, zdravnikov, novinarjev itd. – prišli na raven alpak?”, se sprašuje Krek. 

Dr. Milan Krek se v svoji kolumni za Portal Plus spominja, kako so včasih ljudje pljuvali v pljuvalnike, ker je bilo pljuvanje po tleh na račun tuberkuloze nevarno. Pravi, da se sicer ne spominja, kdaj so jih odstranili. Rekli pa so jim, da je do tega prišlo, ker so se ljudje odvadili pljuvanja po tleh. “To je bil takrat pomemben javnozdravstveni ukrep (kajti s pljuvanjem se lahko prenaša tudi bolezen, na primer jetika ali tuberkuloza) in potem tudi civilizacijski dosežek, da ljudje niso več pljuvali po tleh.” 

Po besedah Kreka je vse do danes veljalo, da pljuvanje ne predstavlja del prakse tako imenovana “primitivna folkora pljuvanja v ljudi – ko posamezne skupine pljuvajo posameznike (poslance, zdravnike, novinarje itd.) in celo javno pozivajo ljudi, da naj jim pljuvajo v obraz”. Na tem mestu je opozoril, da je mogoče v Slovarju slovenskega knjižnega jezika prebrati, da pljuniti v obraz nekoga pomeni, da se s tem izrazi prezir do te osebe. “Pljuvanje v njen obraz pa pomeni, da to osebo zelo preziraš. Verjetno se strinjate, da lahko svoje nestrinjanje, jezo ali prezir pokažete tudi brez pljuvanja ljudem v obraz. Slovenci poleg tega uporabljamo izraz ‘pljuniti v roke’, kar pomeni, da se nečesa resno lotimo, da bo potrebno začeti resno delati. Prav to bi svetoval vsem, ki imajo čas pljuvati drugim v obraz,” je jasen Krek.

“Pljuni v obraz politikom, nastavljeni stroki, novinarjem, policajem, županom in županjam. Predvsem pa vsem tistim, ki držijo injekcijo v roki, je treba dobesedno pljuniti v obraz, ker so morilci,” so besede, s katerimi v zadnjem času nagovarjajo k obnašanju, ki je nesprejemljivo. Na družabnih omrežjih je ob tem zakrožila fotografija osebe, ki pljuva na infektologinjo doc. dr. Matejo Logar, ki vodi strokovno svetovalno skupino za covid-19. Krek ugotavlja, da očitno takšne vrste pljuvanje ne predstavlja nasilnega dejanja, saj ga prav nihče tudi ne preganja. “Pa poglejmo, proti komu pljuvajo ti ‘junaki’ na slovenskih ulicah. Proti tistim, ki cele noči dežurajo, da bodo lahko tudi ti, ki pljuvajo, prišli po pomoč k prej opljuvanim zdravnikom, ko bodo v življenjski zdravstveni stiski. Ni jih sram priti tedaj, ko potrebujejo pomoč, niti opravičijo se ne za svoja dejanja, a pričakujejo od zdravnikov, da jih bodo zdravili,” je kritičen Krek. Zdravniki namreč poleg rednega dela svoje napore usmerjajo tudi v zdravljenje covidnih bolnikov.

“Cepljenje v tem trenutku edino lahko zaščiti posamezne starostne skupine prebivalstva (predvsem starejše in kronične bolnike) pred nepotrebnimi smrtmi jeseni in pozimi, ko bo epidemični val močnejši, kot je sedaj sredi poletja. “Na koncu pa zdravniki za zahvalo, ker cepijo ljudi in jih rešujejo smrti, dobijo pljunke prezira v obraz,” poudarja Krek in dodaja, da gre pljuvanje prek meja dobrega okusa in osnovne človekove kulture. Sprašuje se, če bo morda zdravnik prišel do te točke, da se mu bo vse skupaj zagnuslilo do konca in bo šel preprosto domov ne glede na to, če bo kdo potreboval njegovo pomoč ali ne. “Vse ima svoje meje in na neki točki je tudi konec tolerance. Sprašujem se, kaj bodo ti isti ljudje porekli tedaj? Zagotovo bodo obsojali v stilu “zdravnik je dolžan delati, pa četudi ga namensko pljuvamo”.”

Logarjeva po besedah Kreka dežura številne noči, saj ni zadosti zdravnikov. Če pa se bo pljuvalna praksa nadaljevala, je prepričan, da bo teh še manj, kar pa se bo odrazilo na zdravju prebivalcev. V nadaljevanju Krek poudarja, da če si človek pogleda naše predpise lahko vidi, da je pljuvanje prepovedano. Odlok o javnem redu v šesti točki namreč določa, da je zaradi varovanja javnega reda in miru prepovedano “pljuvanje, uriniranje, opravljanje velike potrebe ali bruhanje na ulicah, pločnikih, parkiriščih, rekreacijskih poteh in drugih javnih površinah, namenjenih sprostitvi in rekreaciji občanov ali igri otrok”. Kazen se lahko odmeri v višini do 500 evrov. Krek je javno povprašal, koliko ljudi je na račun pljuvanja dobilo kazen? Še posebej glede na to, da so bili policisti poleg, ko so opljuvali poslanca iz vrst NSi Jožefa Horvata.

Zakon o varstvu javnega reda in miru po besedah Kreka v osmem členu našteva nedostojna vedenja, med katerimi je v pojasnilih zakona navedeno tudi pljuvanje druge osebe. “Za tako nedostojno obnašanje je določena kazen v višini od 1.500 do 2.500 evrov. Mi zna kdo pojasniti, koliko sodobnih slovenskih pljuvalcev je bilo že kaznovanih po tem zakonu?” Spomnil je tudi na obstoj Kazenskega zakonika, ki opredeljuje kazenska dejanja (“Kdor se ne ravna po predpisih ali odredbah, s katerimi pristojni organ odredi pregled, razkuženje, izločitev bolnikov ali kakšne druge ukrepe za zatiranje ali preprečevanje nalezljivih bolezni pri ljudeh in s tem povzroči, da se nalezljiva bolezen razširi, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Kdor stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena  iz malomarnosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev. Če ima dejanje za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje za dejanje z zaporom do osmih let”). 

Stanje je tako, ker se pljuvanja ne kaznuje
Krek je prepričan, da do pljuvanja prihaja, ker se pljuvalcev ne kaznuje. “Prepoved pljuvanja ni uvedena zato, ker je to grdo, pač pa prav zato, ker se lahko preko pljunka prenašajo tudi nalezljive bolezni, tudi covid-19, tuberkuloza itd,” je poudaril in spomnil na primer iz Velike Britanije, kjer je okuženi opljuval uslužbenca, da je ta obolel za covidom-19. Tukaj pa se žal ni končalo, saj je bolezni tudi podlegel. “V drugem primeru je bil moški, ki je bil okužen in je pljunil v policiste, obsojen na zaporno kazen. Ali je kdo v Sloveniji proti pljuvalcem uvedel kazenski pregon? Ne vem natančno, sem pa skoraj prepričan, da nihče,” je jasen Krek.

Kreka moti, da večina medijev okrog pljuvaške akcije sploh ni poročala kritično. “V soboto, 10. julija 2021, je nekdo opljuval nič hudega slutečo novinarko in ji obrazložil, da je to storil zato, ker ne poroča dobro. Vidite, kako blizu smo. Kako je že tista zgodba o napadih na novinarje? Ali tole ni bil napad na novinarko? In to zelo nesramen? Na nič krivo mlado dekle, ki zgolj opravlja svoje delo, od katerega živi.” Po besedah Kreka ni zgolj zelo narobe, da je dobila pljunek v obraz, ampak grozno, da se to dogaja v državi, ki je država članica EU in celo trenutno predseduje Svetu EU.

“Očitno smo se Slovenci spustili na raven komunikacije, ki jo uporabljajo alpake že od nekdaj. Nikakor nam ne sme biti v čast, da se to dogaja. Hudo je predvsem to, da dovolimo, da se to dogaja zdravnikom, novinarjem, poslancem, komerkoli med nami; poklic ni pomemben, pomembno je, da se to dogaja našim prijateljem, ljudem, ki veliko delajo in žrtvujejo veliko časa za skupno dobro, tudi dobro pljuvalcev,” je kritičen Krek, ki se sprašuje, kam smo kot družba prispeli v svojem razvoju.

Nina Žoher