Prvomajska diktatura se nadaljuje: Brglez in koalicija ponovno obstruirala komisijo za peticije

Foto: STA

Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti je že drugič sklicala sejo, na kateri so sprejeli seznanitveni sklep zaradi nespoštovanja zakonskih pristojnosti pri uresničevanju ustavne pravice do razpisa referenduma, ki jo je preprečil predsednik Državnega zbora RS Milan Brglez. Ta se je – skupaj s koalicijo – seji ponovno izognil.

Komisijo za peticije in človekove pravice, ki je imela na dnevnem redu razpravo o odločitvi predsednika DZ, da ne določi roka za zbiranje podpisov za razpis referendumov, ki so jih predlagali predstavniki delavcev migrantov, so predstavniki koalicije in predsednik DZ Milan Brglez že drugič zapored obstruirali.

Predsednica komisije Eva Irgl je tokrat pričakovala, da bo Brglez na seji prisoten, vendar je slednji svojo odsotnost zaradi priprave na redno sejo DZ opravičil. Po mnenju Irglove “gre za lase privlečen izgovor, saj se ni želel soočiti z argumenti”. Kot je še dejala, je bistveno, da predsednik DZ sam pojasni razloge za prepoved razpisa referenduma, saj gre tudi za prvo takšno odločitev v zgodovini države.

Gre za totalitarno odločitev
Po mnenju poslanca SDS Vinka Gorenaka gre pri tej odločitvi za pomanjkanje odgovornosti glavnih nosilcev oblasti. Odločitev predsednika DZ po Gorenakovo tako ni samo protiustavna ampak je tudi totalitarna, saj je zanemaril podpise 3.000 ljudi. Prav tako Gorenak meni, da štirje pravniki, ki so podprli Brglezov manever, še niso pravna stroka. “Nekaj podobnega se je zgodilo pri odvzemu mandata Janezu Janši, ko je pet pravnikov spisalo, da se mu lahko odvzame mandat. Gre za hudo zlorabo instituta referenduma, podpisi so zbrani zakonito, odločitev Brgleza pa je nezakonita in protiustavna,” je zadevo komentiral Gorenak

Delavci migranti imajo možnosti za uspeh na ESČP
Odsotnost Brgleza na seji komisije je zmotila tudi poslanca Franca Breznika. Po njegovem mnenju bi moral predsednik DZ po protokolu pooblastilo predati podpredsedniku: “Gre za nenavadno in samovoljno odločitev, ki ji ni podobne v 25 letih,” Da imajo delavci migranti velike možnosti za uspeh na Evropskem sodišču za človekove pravice, meni tudi nekdanji sodnik na tem sodišču Boštjana M. Zupančiča.

M. P.