V Slovenski Bistrici poteka Pučnikov simpozij ob 25. obletnici slovenske osamosvojitve. Janez Janša je ob tej priložnosti med drugim opozoril tudi na znamenit Pučnikov stavek: “Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo.” Tone Krkovič pa je obžaloval, da Slovenija ni postala takšna, kot so si jo predstavljali.
Za veliko ključnih odločitev v času pred osamosvojitvijo Slovenije javnost sploh ne ve, je izpostavil Janez Janša. “Ne najdete jih v učbenikih niti v zgodovinskih knjigah,” je pojasnil. Zato so po njegovem takšna srečanja zelo pomembna.
Tistih, ki so bojkotirali plebiscit, je bilo 150.000, in to ni tako malo, je pojasnil Janša. Opozoril je na takratno razdeljenost slovenske politike, ki je obstajala ves čas. Po njegovem je to eden ključnih momentov slovenskega osamosvajanja.
Kučan pred osamosvojitvijo: ‘Kdo je ta Pučnik, da nas bo pošiljal na plebiscit?’
Začelo se je, ko je Demosova vlada predlagala plebiscit. Janša je opozoril, da je takrat prišlo do hudega spopada med Slovenci. “Kdo je ta Pučnik, da nas bo pošiljal na plebiscit?” je dan po tem dejal Milan Kučan. Pričakovali so, da bo po kmalu po plebiscitu to tudi sprejeto. Vendar je bil v skupščini blokiran proračun. “Blokiran je bil zakon o obrambi,” je pojasnil. Dodal je, da je tudi časnik Delo takrat objavil članek, kjer je pisalo, da Slovenija vojske ne potrebuje. Spodaj pa je bil podpisan tudi Kučan, je opozoril Janša.
Udeleženci, ki so se zbrali, da počastijo ime Jožeta Pučnika, eno ključnih osebnosti slovenske osamosvojitve, so bili enotni v tem, da je prav on, ki je pri vseh ljudeh vzbujal globoko spoštovanje, “oče slovenske države”.
Krkovič: Slovenija ni to, kar sem si takrat predstavljal
“Slovenija danes ni to, kar sem si takrat predstavljal,” je bil kritičen Tone Krkovič. Takšnega mnenja bi bil po njegovem tudi Jože Pučnik. Slednjega je poveljnik 1. specialne brigade MORiS opisal kot povsem nemaščevalnega človeka s kršanskim etosom, kljub temu da je bil “deklariran ateist”.
Pučnika je označil kot velikega človeka, ki je bil po eni strani tudi naiven – seveda v najboljšem možnem smislu. “Tudi jaz sem strašansko naiven človek, imam se za poštenega človeka,” je pojasnil Krkovič. Po drugi strani pa je bil po njegovem Pučnik velik realist.
V volilnih komisijah ni bilo nobenega nadzora
Janša je prepričan, da se je na prvih slovenskih predsedniških volitvah goljufalo. “V volilnih komisijah, ki so bile povsem enobarvne, ni bilo nobenega nadzora,” je pojasnil. Ob tem je dodal, da je Pučnik takrat zagotovo dobil veliko več glasov, kot se mu jih je kasneje prištelo.
Žagar: Danes bi Slovenci potrebovali veliko Pučnikov
Uvodoma je udeležence pozdravil tudi župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar. Vprašal se je, kakšen bi bil Pučnikov pogled na današnjo Slovenijo. “Upal bi si trditi, da bi bilo v današnjem času dobro imeti njega in še veliko Jožetov Pučnikov,” je med drugim poudaril župan.
Inštitut dr. Jožeta Pučnika je v sodelovanju z Wilfried Martens Centrom za evropske študije pripravil program, v sklopu katerega so poleg Janeza Janše in Toneta Krkoviča spregovorili tudi Matej Makarovič, Matevž Tomšič, Tone Jerovšek in Darko Friš.
Bavčar: V času osamosvojitve smo si največje težave povzročili Slovenci med seboj
V začetku februarja je ob 25-letnici deklaracije za mir potekalo pogovorno omizje, kjer so se zbrali takratni minister za obrambo Janez Janša, takratni minister za notranje zadeve Igor Bavčar in poveljnik 1. specialne brigade MORiS Tone Krkovič. Vsi omenjeni so danes prepričani, da je šlo v resnici za deklaracijo proti slovenski vojski. “V tistih okoliščinah so bile največje težave tiste, ki smo si jih Slovenci povzročili sami med seboj,” je opozoril Igor Bavčar.
Nina Knapič