fbpx

Radonjić na predobravnavnem naroku predlagal, da se obtožnica zavrže, ker se obrambi krati pravica do poštenega sojenja

Foto: STA

Nekdanji sodnik ljubljanskega okrožnega sodišča Zvjezdan Radonjić na današnjem predobravnavnem naroku na celjskem okrožnem sodišču ni priznal očitanega kaznivega dejanja obrekovanja in razžalitve. Predlagal je, da se obtožnica zavrže, želi pa, da mu sodi sodni senat. Obtožnico je vložilo Okrožno državno tožilstvo v Celju. Radonjić je danes še napovedal, da na glavni obravnavi ne bo podal zagovora, dokler tožilstvo ne obrazloži svojih dokaznih predlogov, saj da v nasprotnem ne more oblikovati obrambe, poroča STA, ki je Radonjiću zastavila vprašanje, ali pričakuje zavrženje obtožnice. “Sodni senat najbrž ne bo imel poguma za takšno dejanje,” je odgovoril nekdanji sodnik. Če zagovora ne bo, mora sodnica takoj dopolniti obtožbo z navedbami, katere dele obtožbe bo dokazovala s katerim dokazom. Ker obramba tega ne ve, se ji krati pravica do poštenega sojenja, kar je doktrinarni razlog za zavrženje.

Zvjezdan Radonjić, ki je bil dolga leta sodnik in trn v peti predsedniku Okrožnega sodišča Marjanu Pogačniku – danes posledično tako ni več sodnik, ampak samostojni podjetnik – je danes dejal, da obtožnica ne vsebuje potrebnih vsebin, zato je predlagal, da se zavrže. Po mnenju njegovega zagovornika Francija Matoza pa je sodni postopek povsem nepotreben. Matoz je uvodoma od tožilke zahteval, da obrazloži dokazne predloge (namen zaslišanja te ali tiste priče itd.), tožilka pa je odgovorila, da bo to storila po zagovoru. Ker se Radonjić ne bo zagovarjal, bi morala obtožbo dopolniti takoj. Po 269. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) morajo namreč biti našteta in pojasnjena dejstva, ki se naj v postopku ugotovijo. Ker obtožba tega nima, je nesposobna za sojenje po njej. Tožilka obtožbe ne sme spreminjati, dokler se ne izvede dokaz, torej zagovor. Če zagovora ne bo, mora takoj dopolniti obtožbo z navedbami, katere dele obtožbe bo dokazovala s katerim dokazom. Ker obramba s tem ni seznanjena, se ji krati pravica do poštenega sojenja, kar je doktrinarni razlog za zavrženje.

Radonjić je predlagal, da na glavni obravnavi zaslišijo ljubljansko okrožno sodnico Ano Testen in zapisničarko na ljubljanskemu okrožnemu sodišču Brigito Dopona. Proti nekdanjemu sodniku, ki je sodil Milku Noviču na sojenju za umor direktorja kemijskega inštituta Janka Jamnika, je kazenski postopek stekel zaradi njegovih trditev o pritiskih v zvezi z omenjenim odmevnim sojenjem. V obrazložitvi oprostilne sodbe Noviču je Radonjić takrat med drugim navedel, da naj bi med sojenjem k njemu hodila “določena sodnica” in ga nadlegovala z vprašanji, ali bo oprostil Noviča. Pozneje je očitke še stopnjeval in dejal, da naj bi ga nadlegovala sodnica Andreja Sedej Grčar v dogovoru s tožilko Blanko Žgajnar, ki je kazensko preganjala Noviča. Njegove obtožbe je sodnica zanikala in povedala, da naj bi Radonjić do nje že dlje časa gojil zamero, ker se je pred več leti na njeno pobudo znašel v disciplinskem postopku zaradi žaljivega obnašanja do ljubljanske tožilke.

Sara Bertoncelj