Razpoke v vladni koaliciji so vedno večje in vodstva koalicijskih strank prejemajo podatke o tem tudi od strankarskih lokalnih organov. Kot primer lahko navedemo Bojana Kontiča, ki je kot župan Mestne občine Velenje in predsednik Območne organizacije Socialnih demokratov Velenje, v petek, 31. marca, naslovil pismo predsedniku Socialnih demokratov ter podpredsedniku Vlade Republike Slovenije Dejanu Židanu, v katerem je zapisal, da je treba spoštovati dogovore med koalicijskimi partnerji in ohraniti zaupanje. V nasprotnem, meni Kontič, nima nobenega smisla več, da se ohranja koalicija.
Župan Bojan Kontič je zahteval spoštovanje dogovora lokalne skupnosti z Ministrstvom za notranje zadeve Republike Slovenije, in sicer dosledno spoštovanje sklepov glede vzpostavitve Izpostave Azilnega doma v Velenju. To pomeni, naj ministrstvo zagotovi, da bo v Izpostavi Azilnega doma v Velenju nameščenih do največ 30 prosilcev za mednarodno zaščito, kot je zapisano v občinskih sklepih, in ne 150, kot se trdi v javnosti.
Kontič išče pomoč vodstva stranke in koalicije zato, ker se je znašel med tistimi župani, ki jim v civilnih iniciativah Bele krajine, Velenja in Lendave očitajo samovoljno ravnanje. Ker je Civilna iniciativa za Velenje zahtevala razpis lokalnega referenduma o sklepih, s katerimi so v občini Velenje sprejeli zavezo o sprejemu migrantov, mestni svet pa jih je zavrnil, ga je sodišče ponovno pozvalo o ponovni presoji, zato zdaj čaka na odločitev Upravnega sodišča RS. Župan Kontič je nato od državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve Boštjana Šefica zahteval, naj ne podpiše najemne pogodbe z lastnikom objekta, vendar tega niso upoštevali. “Tega ne morem razumeti drugače kot tako, da gre za nespoštovanje dogovorov in zlorabo zaupanja,” je Kontič napisal v pismu, ki ga je naslovil na Židana, predsednika SD.
Župani samovoljno zavračajo spoštovanje zakonodaje
Kot smo že poročali, v civilnih iniciativah Bele krajine, Velenja in Lendave opozarjajo na nedopustno ravnanje županov v njihovih okoljih. Kot so izpostavili na skupni novinarski konferenci v Ljubljani, se vse pogosteje dogaja, da župani ne delujejo v skladu z zakonskimi predpisi ali pa je njihovo delovanje na meji teh predpisov. Vlado pozivajo, naj ukrepa. V vseh treh iniciativah so, kot poroča STA, kritični do dogajanja ob vprašanju nastanitve migrantov oz. beguncev v njihovih občinah, pa tudi v nekaterih drugih primerih. Maja Kocjan iz Civilne iniciative Bela krajina je ugotavljala, da županom in županjam ni osnovna skrb blagostanje občanov. Kot je poudarila, je v Črnomlju, Velenju in Lendavi opaziti izrazito negativne trende natalitete, visoke stopnje brezposlenosti, izseljevanja mladih in odhajanje številnih na delo drugam, tudi v tujino.
Župani in županje pa ne le, da ne spoštujejo interesov in zahtev občanov, v določenih primerih ne spoštujejo niti sklepov občinskih svetov, v zakonskih določbah pa iščejo luknje in opravičila za svoja ravnanja, so kritični v omenjenih treh iniciativah. Vlado pozivajo, naj ustrezno ukrepa in župane, ki delujejo na takšen način, takoj razreši.
Civilne iniciative zato predlagajo odpoklic županov
V Civilni iniciativi proti migrantskemu centru v Beli krajini so po besedah Kocjanove Črnomaljci in Črnomaljke morali svoje nestrinjanje pokazati s protestom in zbiranjem podpisov pod peticijo, pozneje pa so začeli tudi z aktivnostmi za izvedbo referenduma. Po besedah Kocjanove, ki je tudi opozicijska občinska svetnica, se črnomaljska županja “kljub odločitvi upravnega sodišča, da je delovala nezakonito, še naprej obnaša in deluje nezakonito in išče vse možne načine in luknje v zakonu, da opraviči svoja dejanja”.
Od prejema sodbe jo pozivajo k ustrezni zakoniti odločitvi glede pobude za razpis referenduma, a v odgovorih prejemajo samo “nerazumljive, neutemeljene in nezakonite razloge”, zakaj se ti postopki ne nadaljujejo. S tem pa jim je onemogočeno kakršno koli izvajanje aktivnosti, je še pojasnila Kocjanova. Kot je še dodala, so na pristojno ministrstvo že vložili poziv, naj DZ predlaga županjino razrešitev, a niso prejeli nobene odločitve. Zoper županjo bodo vložili tožbo zaradi molka organa, razmišljajo tudi o vložitvi kazenske ovadbe.
Kot je dejala Suzana Kavaš, so opozicijski občinski svetniki že v letu 2015 županu postavljali jasno vprašanje o poteku kakršnih koli pogovorov v zvezi s postavitvijo izpostave azilnega doma v občini Velenje, a je trdil, da ne. Nekateri zapisi pa po njenih besedah kažejo, da je bila Mestna občina Velenje ena prvih občin, ki je ponudila pomoč pri nastanitvi beguncev. Notranje ministrstvo je nato pogodbo z najemodajalcem podpisalo kljub nasprotovanju krajevne skupnosti in vloženi pobudi za razpis referenduma. Po besedah Mihaela Letonje se ljudje v Velenju ne želijo izpostavljati, ker se bojijo župana in morebitnih posledic, saj živijo v tem okolju.
Jože Cofek iz Civilne iniciative Lendava pa je spomnil na dogajanja iz leta 2015, povezana z namestitvenim centrom, ter med drugim izpostavil pomanjkljivo informiranje javnosti. Ob tem je bil kritičen še do nekaterih ravnanj župana, med drugim povezanih s postopkom objave namena kandidature za EPK 2025, koncesijsko pogodbo o daljinskem ogrevanju in soglasjem k nakupu deleža v Murskem valu.
Demokracija