Razsipna vlada Marjana Šarca razpisala več vpisnih mest, kot je bilo rojenih v generaciji, ki se letos vpisuje na študij!

Foto: STA

Vlada je za visokošolske programe razpisala celo več vpisnih mest, kot se je rodilo vseh Slovencev v letu 2000, ki se bodo letos večinoma prvič vpisovali na študij, zato smo primerjali podatke o številu vpisanih v visokošolske programe v Sloveniji z izbranimi državami.

Vlada je prek družbenega omrežja Tumblr sporočila, da je dala soglasje k razpisu za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2019/2020. Te bodo izvajali štirje javni visokošolski zavodi in trinajst zasebnih visokošolskih zavodov s koncesijo, ki bodo razpisali 18.632 vpisnih mest za vpis v 1. letnik za redni in izredni študij. Za državljane Republike Slovenije in držav EU bo razpisanih 16.412 mest, za tujce in Slovence brez slovenskega državljanstva pa bo razpisanih 2.220 mest. V oči zbode višina razpisanih mest, teh je namreč več celo od celotnega števila rojenih v letu 2000, ki se bodo letos večinoma vpisovali na študij. Leta 2000 se je po podatkih statističnega urada rodilo 17.655 otrok, kar je precej manj od 18.632, kolikor je vlada razpisala vpisnih mest. Sicer je res, da so nekatera specifično namenjena za tujce in Slovence brez slovenskega državljanstva, a po vsej verjetnosti se bodo tudi mnogi Slovenci odločili za študij na kateri izmed uglednih tujih univerz.

Zbirni pregled vpisnih mest za dodiplomski študij v študijskem letu 2019/20
V nadaljevanju si lahko ogledate število vpisnih mest glede na visokošolski zavod in glede na to, ali so namenjeni državljanom Republike Slovenije in Evropske unije ali pa Slovencem brez slovenskega državljanstva in tujcem.

Vir: Vlada Republike Slovenije

V ZDA več mladih s terciarno stopnjo izobrazbe kot v Sloveniji!
Primerjali smo podatke o deležu oseb v starosti med 25 in 34 let z zaključeno terciarno stopnjo izobrazbe. Podatke za Slovenijo smo tako primerjali s sosednjimi državami iz OECD, Avstrijo, Madžarsko in Italijo, ter s podatki iz Nemčije in Združenih držav Amerike. Slednje so se pri tem odrezale najbolje, v tej starostni kategoriji je tam 47,76 odstotka terciarno izobraženih, v Sloveniji, ki je za ZDA, ta delež znaša 44,57 odstotka, v Avstriji 40,32 odstotka, v Nemčiji 31,13 odstotka, na Madžarskem 30,16 odstotka in v Italiji 26,82 odstotka. V nadaljevanju si lahko ogledate graf in primerjate položaj Slovenije z drugimi državami iz OECD ter nekaterimi pomembnimi svetovnimi državami.

Vir: OECD

Primerjali smo tudi podatke o odstotku vpisanih v visokošolske programe
Primerjali pa smo tudi podatke o deležu vpisanih v visokošolske programe v petih letih po zaključku srednješolskega izobraževanja. Največ takšnih, ki se v omenjeni starosti izobražujejo na visokošolskih programih, je v Združenih državah Amerike, kjer delež znaša kar 86,66 odstotka, a tam se izobraževanje na terciarni ravni praviloma plačuje in to ne predstavlja velikega bremena za davkoplačevalce, prav tako pa motivacije za vpis praviloma ne predstavljajo transferji in bonitete, kakršnih so študenti deležni v Sloveniji, ki se je na lestvico primerjanih držav uvrstila na drugo mesto z 82,93 odstotka vpisanih. Sledijo Avstrija z 80 odstotki vpisanih v terciarno izobraževanje, Nemčija s 65,47 odstotka takšnih in Italija s 63,46 odstotka takšnih. Podatki izhajajo iz Svetovne banke in so za leto 2014, razen za Italijo, kjer so podatki v tem primeru iz leta 2013. Tukaj lahko na grafu primerjate, kako se je odstotek spreminjal skozi čas, vse od leta 1971.

Vir: Svetovna banka

Jasno je tako, da vsa vpisna mesta ne bodo zapolnjena, tako da enostavno ne moremo razumeti, s kakšnim razlogom vlada odobrava razpis vpisnih mest, ki presega tudi teoretično maksimalno povpraševanje po njih, tudi če bi se vpisali vsi Slovenci, rojeni v generaciji, ki se letos vpisuje na študij. Gre v tem primeru še za eno razsipnost države in umetno ohranjanje prevelikega števila zaposlenega pedagoškega osebja na visokošolskih institucijah?

J. Ž.

Komentarji so onemogočeni.