Vse več je ugibanj o tem, ali bo v Sloveniji prišlo do množičnega upora proti t. i. marakeški deklaraciji. Kot poudarjajo uradni viri, gre za dokument, sprejet ob zaključku pete konference rabatskega procesa maja letos v Marakešu, ter se uvršča v niz prizadevanj EU za boljše upravljanje migracijskih tokov iz zahodne, severne in srednje Afrike v EU.
Zanimivo je namreč, da tudi predstavniki sedanje vlade poudarjajo, da gre zgolj za politično deklaracijo, ki ni pravno zavezujoča in ni bila podpisana, temveč sprejeta. Iz Slovenije se pete omenjene konference po navedbah MZZ ni udeležil nihče. Tudi premier Marjan Šarec meni, da je dogovor Združenih narodov o migracijah, ki je znan tudi kot marakeška deklaracija, nezavezujoč dokument. Trenutno ga sicer obravnava zunanje ministrstvo. Kot pravi Šarec, se po njegovo “spet dviga preveč prahu in se to izkorišča v notranjepolitične namene”. “Tudi tiste države, ki so doslej javno naznanile, da se odpovedujejo marakeški deklaraciji, so to naredile predvsem iz notranjepolitičnih vzgibov,” je še dejal premier, ki se mednarodne konference, ki bo decembra v Marakešu, ne namerava udeležiti.
Seveda pa se postavlja vprašanje, ali gre tu le za slepilni manever vlade, da bi se izognila morebitnim političnim napetostim. Kot je znano, je marakeški deklaraciji svoj pristanek na skrivaj izrazil – v imenu Slovenije seveda – prejšnji premier Miro Cerar, ki je sedaj zunanji minister. Prav zunanje ministrstvo pa sedaj pripravlja analizo omenjenega dogovora. In kaj še sporoča vladna stran? Morda to, da dogovor, katerega pripravo je Slovenija podprla, po navedbah MZZ poudarja suvereno pravico držav, da same oblikujejo lastne migracijske politike, je pravno nezavezujoč in kot tak ne prinaša novih mednarodnopravnih obveznosti, pač pa temelji na že obstoječih mednarodnopravnih instrumentih. V Marakešu bo sprejet z aklamacijo in ne s podpisom, pojasnjujejo.
Postavlja pa se vprašanje, zakaj je vse več držav, ki napovedujejo odstop od marakeškega dogovora, če res držijo navedbe, ki jih v javnost plasira Šarčeva vlada. Šarčevo stališče je sicer že pred kratkim kritično ocenil varnostni strokovnjak in upokojeni policist Anton Olaj, več o tem si lahko preberete TUKAJ. Prav tako je zanimivo tudi stališče poslanke hrvaškega sabora Brune Esih, ki opozarja na posledice marakeške deklaracije, saj bi dokončno legalizirale vse do sedaj ilegalne migracije, vse to pa bi lahko privedlo do kršitve človekovih pravic glede svobode izražanja in varnosti (več o tem TUKAJ). Poziv slovenski vladi k odstopu od marakeškega dogovora je že prejšnji teden objavil tudi Krščanski forum SDS, češ da se Slovenija s podpisom dokončno odpoveduje suverenosti na področju reševanja migracijskih vprašanj (čeprav vlada trdi diametralno nasprotno). Izjavo Krščanskega foruma SDS si lahko preberete TUKAJ.
Zanimivo je, da je Grimsovo stališče v izjavi za portal Domovina potrdil tudi analitik Laris Gaiser: “Marakeška deklaracija je v vsebini včasih zelo ohlapna pri ločevanju migrantov od beguncev in bi lahko, v večini primerov, bila v nasprotju z nacionalnimi zakonodajami. Glede na to, da se je v času pogajanja dokument precej spremenil in da prav avstrijska vlada, ki je imela na začetku pomembno vlogo pri oblikovanju vsebine in zdaj – v času njenega predsedovanja EU – odstopa od sporazuma in podpisa napovedanega OZN akta, bi moral biti signal slovenski vladi, da bi mogoče bilo vredno podrobno preučiti vsebino dokumenta. Ponovno … sploh glede na dejstvo, da smo vmes zamenjali vlado in v javnosti ni prišlo do poglobljene razprave in analize potencialno izredno pomembnega dokumenta na področju migracij v prihodnosti.” (več o tem TUKAJ)
Naj ob tem povemo, da na slovenski prevod marakeškega dogovora, ki doslej v celoti ni bil dosegljiv, še čakamo, objavili pa ga bomo takoj, ko ga dobimo. Več o deklaraciji na splošno si lahko preberete TUKAJ. Zagotovo pa ni odveč omeniti, da si uničevalci evropske identitete močno želijo, da bi se za migrante, ki se trenutno nahajajo v Bosni in Hercegovini, odprle meje in bi nadaljevali pot naprej.
A glede na informacije o tem, kakšne pasti skriva dogovor, se bo morala vlada natančno izjasniti, kakšne so dejanske obveznosti Slovenije v povezavi z omenjeno deklaracijo. Nekateri odzivi na Facebooku in Twitterju namreč kažejo na to, da se lahko zaradi suženjskega udinjanja Šarčeve vlade Kučanovemu odlikovancu Georgeu Sorosu lahko zgodi celo protestni shod, morda tudi kakšen referendum. Vendar slednji ne more odločati direktno o stališču države glede takšnih in drugačnih deklaracij, pač pa se lahko državljani izrekajo o sprejetih zakonih, ki bi denimo dogovor iz Marakeša implementirali v slovenski pravni red. Sedanja zagotovila, ki jih daje Šarčeva vlada, glede na pretekle izkušnje ne vzbujajo ravno velikega zaupanja, zato je možnost državljanskega upora še toliko večja …
Kot zanimivost pa naj omenimo, da so v Marakešu v Maroku okoli leta 1220 umrli mučeniške smrti sv. Berard in tovariši, vsi iz reda manjših bratov sv. Frančiška Asiškega. To so bili tudi prvi mučenci iz te redovne skupnosti.