Na ministrstvu za pravosodje so pripravili zakon, ki bi globe, izdane zaradi kršenja ukrepov v času epidemije covida-19, vrnil ali ustavil postopke. Gre za kar 62 tisoč primerov in za 5,7 milijonov izrečenih denarnih kazni – od tega je bila tretjina že plačana. Zakona se veseli seveda tudi Jaša Jenull, ki je za Dnevnik povedal, da naj bi za vseh 105 protestniških petkov dobil vsaj eno kazen. Jenullu se vračanje glob očitno ne zdi dovolj, pač pa je mnenja, da bi odločevalci, ki so pri ukrepih vztrajali, morali pravno odgovarjati. Nekdanji generalni direktor policije je do napovedane abolicije zelo kritičen, pobudniki abolicije pa si po njegovem mnenju zaslužijo moralno kritiko.
“Upam, da bo predlog obravnavan v rednem zakonodajnem postopku in ne po nujnem postopku, kar se v zadnjem času zlorablja, čeprav gre za situacije, ko sprejem zakona ni nujen zaradi interesov varnosti ali obrambe države ali zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države,” je komentiral nekdanji generalni direktor policije dr. Anton Olaj, ki pa je hkrati želel kategorično opozoriti, da je policija zakonito izrekala kazni na podlagi takrat veljavnih predpisov.
Ustavno sodišče je namreč šele naknadno, 13. maja 2021, z odločbo št. U-I-79/20 razveljavilo 2. in 3. točko prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih, ki je bil sprejet daljnega leta 1995. “Zato so izrečeni očitki o izvajanju represije nad svojimi državljani politikanski, neodgovorni in nekorektni do policistov in vseh državljanov, ki so se v času epidemije zavedali svoje odgovornosti do soljudi in se zato držali potrebnih nujnih zdravstveno varnostnih omejitev ter s tem prispevali k varovanju pred okužbami ljudi, ki so zaradi covida-19 dnevno umirali v velikem številu,” je poudaril Olaj, ki je iz tega razloga do napovedane abolicije zelo kritičen, njeni pobudniki pa si po njegovem mnenju zaslužijo moralno kritiko.
Diši o sistemski korupciji
Zakon, ki ga pripravljajo na ministrstvu, sam po sebi sicer ni problematičen, še posebej kolikor predvideva vračanje glob, ki so bile izrečene na podlagi ukrepov, ki jih je ustavno sodišče razveljavilo ali ugotovilo, da so so protiustavni. Drugače pa je glede ostalih ukrepov, za katere ustavno sodišče ni ugotovilo protiustavnosti ali je ukrepe razveljavilo z odložnim rokom. Tehnično lahko tudi tu zakonodajalec s splošno amnestijo zajame vse, ki so bili oglobljeni. Protiustavno to ni, je pojasnil nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec, je pa po njegovih besedah še kako problematično z vidika pravne kulture in sporočila, ki se ga s tem pošilja državljanom. To sporočilo je: “Protipravna ravnanja protestnikov, od katerih smo imeli korist, ker smo tudi z njihovo pomočjo uspeli priti na oblast, bomo sedaj, ko smo na oblasti, kljub temu, da so bila protipravna, razglasili za dopustna.” Diši o sistemski korupciji. Po svojih učinkih bi šlo lahko za retroaktivnost. Ker ne posega v pridobljene pravice in ker bi bila določena z zakonom, ustavno ne bi bila problematična – a le pod pogojem, da bi bila v splošno korist. “Splošne koristi pa tu ne vidim, nasprotno, kot sem že omenil, gre za sistemsko korupcijo,” je še dodal Zobec.
Je naključje, da se to dogaja ravno po obisku Jenulla pri Poklukarju?
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je predstavnika iniciative Glas ljudstva Jašo Jenulla 21. marca sprejel v prostorih ministrstva. Znano je, da slednji ni prijavljal shodov skladno z zakonom o javnih zbiranjih, ki jih je organiziral v času epidemije covida-19 v prejšnjem mandatu. “Glede na navedeno se zastavlja vprašanje nepristranskosti dela državne uprave v korist ene interesne skupine,” je poslanka Anja Bah Žibert na ministra naslovila pisno poslansko vprašanje glede omenjenega sprejema. V okviru tega ga je vprašala, kakšen je bil namen navedenega sprejema in kdo je dal pobudo ter ali je šlo pri tem srečanju za kakšno od oblik svetovanja glede izvajanja zakona o javnih zbiranjih. Poleg tega jo je še zanimalo, ali gre za zahvalo za pomoč pri nasilnem rušenju prejšnje Vlade RS, ali to srečanje pomeni, da so oziroma bodo tisti, ki so kršili zakonodajo in organizirali neprijavljene shode, deležni posebne pozornosti in ali sprejem predstavnika iniciative Glas ljudstva pomeni vpliv na načelo strokovnosti, politične nevtralnosti in nepristranskosti dela ministrstva za notranje zadeve.
Sara Bertoncelj