Člani Delovne skupine za obravnavo romske problematike, ki ji predseduje državni sekretar Ministrstva za notranje zadeve dr. Anton Olaj, so na sredinem prvem sestanku prepoznali štiri problemske sklope: zaposlovanje Romov in socialni transferji, izobraževanje Romov, odsotnost učinkovitosti generalne prevencije kaznovalne politike, urejanje prostora, varstvo okolja in financiranje občin.
Za te sklope so že oblikovali ožje strokovne skupine z zunanjimi strokovnjaki (med drugimi s predstavniki osnovne šole, civilne iniciative, vrhovnega državnega tožilstva, Finančne uprave RS …), ki bodo takoj začele z delom in oblikovale predloge rešitev.
Kot je v izjavi za javnost povedal državni sekretar dr. Anton Olaj, so v delovni skupini sklenili tudi, da “se nov Nacionalni program za Rome za obdobje 2021–2030 ob dodatnem angažiranju Urada RS za narodnosti oblikuje tako, da bo imel merljive cilje in bo mogoče ažurno spremljati učinkovanje zastavljenih ukrepov in jih po potrebi sprotno dopolnjevati”.
Policija bo več prisotna v romskih naseljih
Med ključnimi kratkoročnimi cilji s področja notranjih zadev je izpostavil večje proaktivno delo policije v romskih naseljih. To pomeni, da policija “preden sploh pride do težav, že s svojim delom v skupnosti, povzroči, da do tega ne pride. Dolga leta se je policija več ali manj odzivala in intervenirala. To ni rešitev problema, takojšnja rešitev je v proaktivnem delu. Kot vem, se je novomeška policijska uprava tega že temeljito lotila.” Pri tem je ocenil, da bi bili rezultati takega dela lahko vidni čez pol leta. “Politika hoče spremembe, dajmo nekaj storiti, da izboljšamo varnost ljudi na terenu,” je zaključil Olaj.
Član skupine župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič je pozdravil korak naprej k reševanju romske problematike: “Prvič smo sedeli v forumu državnih sekretarjev tistih ministrstev, ki so po našem mnenju najbolj poklicani, zato da se kohabitacija in vključevanje Romov v našo skupnost zagotovi na nek inkluziven način.” V lokalni skupnosti si želijo samo to, “da bomo vsi živeli v miru in sožitju. To ta trenutek žal ni možno, mislim pa, da imamo dobro osnovo, da to lahko dosežemo v sorazmerno kratkem času.”
Jožef Horvat Sandreli, predstavnik Sveta romske skupnosti RS, je povedal, da je delo delovne skupine usmerjeno k izboljšanju položaja romske skupnosti. Zelo pomembno je razumeti, “da v slovenskem prostoru živijo različne skupine romske skupnosti, ki imajo tudi različne težave, da so stanja in položaj romske skupnosti v različnih okoljih drugačna. Torej jugovzhodni del, Prekmurje, mesta … to je treba vzeti kot različne situacije.” Bolj učinkovito je treba reševati aktualne težave, tudi na področju izobraževanja, sociale, zaposlovanja, bivanjskih razmer, je poudaril ter opozoril na pravice in odgovornost na vseh straneh.
