Režiser Mare Bulc: “Proslava je bila cenzurirana; strah je gonilna sila vodilnih v tej državi”

Foto: printscreen/RTVSlo

Po zaključku včerajšnje proslave je režiser Mare Bulc opozoril na več zapletov pri pripravi kulturnega programa. Povedal je, da je bil pri delu cenzuriran, da so odpustili enega ključnih igralcev, zahtevali novo scenografijo in dodali novo umetniško točko. Vladala je bojazen, da bi bila proslava preveč kritična. “Ne čudi me, da so mnogi prebivalci Slovenije prestrašeni, saj je strah gonilna sila odločevalcev in vodilnih v tej državi,” je bil jasen Bulc.

Režiser Mare Bulc je v izjavi, ki jo je neposredno po proslavi posnela novinarka RTV Slovenija, uvodoma spomnil, da je bila nekoč zaradi provokativnih socialnih in nacionalnih elementov delno cenzurirana tudi Prešernova posmrtnica za Matijo Čopom. Takrat je Prešeren, podobno kot Bulc sedaj, sprejel odločitev, da raje pristane na spremembo, kot da pesem oz. v Bulčevem primeru program – umakne.

Marko Bulc (foto: STA)

Mare Bulc (foto: STA)

“Pristati na cenzuro ali se umakniti. Odločil sem se, da bom kljub pritiskom in čeravno se nisem več počutil kot režiser, temveč kot izvršitelj idej in popravkov upravnega odbora Prešernovega sklada in Ministrstva za kulturo, zaradi umetnikov in sodelavcev, ki sem jih v projekt ‘potegnil’, s katerimi smo že tedne delali brez podpisanih pogodb, in zaradi jedra mojega koncepta, ki ga niso prepovedali, temveč samo problematizirali, vztrajal do konca.”

Na navedbe o cenzuri pa se je odzval tudi predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Janez Bogataj. “Mislim, da je Slovenija s tem konceptom pokazala, da zna malo drugače gledati nase in na svet. Če pa režiser ni zadovoljen s tem, kar je naredil, pa je to njegovo vprašanje. Dejstvo je, da je upravni odbor pripravljal državno proslavo, da smo morali biti pozorni, ker je to državna proslava, tudi na državne simbole,” je dejal za STA in dodal, da ostale umetniško-izpovedne zadeve, ki si jih je lahko zamislil Bulc, po njegovem mnenju spadajo v eksperimentalno gledališče ali izražanje čustev na ulici.

Bulc je neposredno povedal, da je bil umetniški del proslave cenzuriran, protokolarni del pa je tudi sicer vedno vnaprej določen. Naštel je nekaj ključnih sprememb, ki so jih zahtevali: novo scenografijo (scenografka je zato odstopila od projekta), odslovili so enega ključnih nastopajočih, dodali novo – obvezno umetniško točko. Povedal je še, da so mu po šestih tednih dela dali odpoved brez kakršnekoli obrazložitve, da so ga z odpovedjo ustrahovali že pred tem in da so mu naposled angažma celo vrnili, češ, da “je prišlo do napake”.

“Igrica z odpuščanjem, cenzura, ki sem je bil z mojo ekipo deležen, in strah pred preveč provokativno, pretirano kritično proslavo, sta pokazatelja popolnega nezaupanja v avtonomni umetniški izraz in kritični razmislek o času. Ne čudi me, da so mnogi prebivalci Slovenije prestrašeni, saj je strah gonilna sila odločevalcev in vodilnih v tej državi. Strah jih je kritike, strah pred subverzivnim, satiričnim, strah pred tistimi, ki mislijo drugače, delajo drugače, strah pred izgubo položaja, privilegijev, strah pred umetnostjo.” 

 

 

“Ne samo na državni meji, žal imajo nekateri tehnične ovire postavljene predvsem v svojih glavah,” je zaključil režiser Bulc in se zahvalil vsem soustvarjalecm predstave, ki so “navkljub pritiskom in izredno okleščenim sredstvom odlično opravili svoje delo”. Zahvalil se je tudi tistim, ki jih je povabil k soustvarjanju proslave, a so bili ekipo primorani zapustiti.

V. V.