Večkrat smo lahko s strani predstavnikov Ministrstva za kmetijstvo slišali, da naj bi bila zgodba v zvezi s teranom zaključena. Informacija iz Bruslja, da to ni tako, je bila zato toliko večje presenečenje.
Teran je avtohtono rdeče vino, ki se prideluje na Krasu iz trte refošk. Je del slovenske kulturne dediščine in zapuščina naših prednikov. Od leta 2000 je slovenski teran na seznamu zaščitenih označb porekla EU. To pomeni, da se v EU pod imenom teran ne sme pojavljati in prodajati nobeno drugo vino, ki ni predelano na podlagi zahtev, ki veljajo za teran.
Hrvaška si je prisvojila del slovenske kulturne dediščine
Kljub zaščiti imena pa naj bi Evropska komisija Hrvaški odobrila izjemo pri uporabi imena teran. Ne gre za vino, pridelano iz trte refošk, ampak za vino pridelano iz trte teran na območju hrvaške Istre. Poudariti velja, da Hrvaška do leta 2010 sorte teran na svoji sortni listi ni imela deklarirane, prav tako v pristopnih pogajanjih za vstop v EU ni nasprotovala slovenski zaščiteni označbi porekla vina teran.
Evropska komisija očitno stopila na stran Hrvaške
Za komentar v zvezi z aktualnim dogajanjem glede terana smo povprašali tudi evropsko poslanko Romano Tomc, ki je za Novo24TV med drugimi povedala tudi tole:
“Zanimivo je, da se Hrvaški pred leti slovenski teran ni zdel problematičen in da ni oporekala, ko smo predlagali zaščito imena. Šele naknadno je to postalo jabolko spora, kar je zares nenavadno. Ne glede na to, je v tem trenutku videti, da bo Evropska komisija stopila na stran Hrvaške in dovolila izjemo. Smo, kjer smo in treba se je boriti za svoj prav, če za to obstajajo argumenti. Kljub temu da nam pri Komisiji ne kaže dobro, upam, da ne gre za še eno zadevo, kjer bo Slovenija svojo pravico na koncu iskala na sodišču. To je res skrajna možnost, ki si je ne želimo. Ne zaradi poslabšanja medsosedskih odnosov, ne zaradi velikih stroškov in tudi ne zaradi statistke, ki ni ravno na naši strani, ko gre za sodne spore.”
Neustrezna zaščita slovenskih interesov
Glede na to, da vsi vpleteni trdijo, da so pravica, poštenost in dejstva na njihovi strani, se slovenska javnost lahko resnično vpraša, kdo je v tej zgodbi kaj napačno razumel in kdo ni ravnal dovolj skrbno ter strokovno.
“Seveda bomo slovenski evropski poslanci v tem postopku pomagali svoji državi po najboljših močeh, bojim pa se, da se je zgodba odvila predaleč in da so naše možnosti zelo omejene. Ostaja grenak občutek, da po vrsti izgubljamo medsosedske spore, včasih zaradi nesrečnih okoliščin, najpogosteje pa zaradi neustrezne zaščite svojih interesov,” je zaključila evropska poslanka Romana Tomc.
M. P.