Danes obeležujemo že 25. svetovni dan voda, v okviru katerega bo letos izpostavljena tema “Odpadne vode”. Na svetovnem prizorišču se večino odpadne vode v okolje vrne brez čiščenja, kar povzroča dodatno breme onesnaževanju okolja. S tem izgubimo tako pomembna hranila kot tudi obnovljive snovi.
Dandanes pomen pitne vode presega tradicionalne okvire kot nujne potrebe za preživetje človeka, uporabe za potrebe kmetijstva in industrije, saj ima voda pomembno povezovalno vlogo, ki pa se še vedno pogosto premalo poudarja.
Voda je pomemben element zagotavljanja miru
Zagotovitev dostopa do vode, sanitarne ureditve in skrb za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri je svoje mesto našlo tudi med sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov. Prav tako pa je zaščita vodnih virov iz sladkovodnih in morskih ekosistemov ter pitne vode tudi eden izmed temeljev varstva okolja v Evropi.
Nadaljevala je: “Evropska ljudska stranka, katere članica sem, je predlagala tudi Resolucijo o vodi, ki vsebuje bistvene elemente zaščite pravice do vode. Univerzalni dostop do pitne vode in komunalne ureditve mora biti zapisan v Listini Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah, odločitev o upravljanju s tovrstnimi storitvami pa naj še naprej ostala v rokah nacionalnih organov: držav članic, regij ali občin.”
Slovenija in Slovaška – voda v Ustavi
Slovenija je sicer poleg Slovaške edina država v Evropski uniji, ki je pravico do pitne vode na vnesla tudi v ustavo. Novembra 2016 je bil v ustavo vnesen 70. a člen, ki med drugim določa tudi, da ima vsakdo pravico do pitne vode. Romana Tomc je ob tem izpostavila: “Vpis pravice do vode v ustavo se mi zdi nepotreben. Jasno je, da je voda neodtujljiva dobrina, ki pripada vsem in nobene potrebe ni po tem, da je v ustavo zapisano tudi to, kdo sme z njo upravljati. To vzbuja zelo nelagoden občutek, da si želi nekdo prisvojiti monopol nad upravljanjem.”