fbpx

S spremembo zakona nad nepoštene prakse

Slika je simbolična (foto: Pixabay)

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijstvu prinaša spremembe na številnih področjih in v slovensko zakonodajo implementira določbe evropske direktive. Pomembne varovalke se prenašajo tudi na področje poslovnih praks v verigi preskrbe s hrano, ki so jih kršitve že marsikdaj razrahljale.

Vlada RS je na seji konec marca določila besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijstvu, ki ga je po rednem postopku poslala v obravnavo državnemu zboru. Spremembe zakona o kmetijstvu se dotikajo kar raznolikega nabora področij. Pretresajo določila, ki se nanašajo na upravičence ukrepov kmetijske politike, prenos plačilnih pravic, spremljanje bilanc organske snovi in hranil v kmetijskih tleh ter tal in gnojenja. Poenostavljajo administrativne postopke za izvajanje ukrepov kmetijske politike, urejajo organizacijo za kontrolo in certificiranje hmelja in hmeljnih proizvodov, usklajujejo izvajanje javnih služb na področju kmetijstva, vključno z živinorejo ter poenostavitvijo priprave programa javnih služb, urejajo evidence s področja kmetijstva in ekološkega kmetovanja.

Preprečevanje nepoštenih praks

Kar nekaj sprememb zakona pa je povezanih tudi z živili. Pri javnem naročanju živil bo treba upoštevati deleža ekoloških živil in živil iz shem kakovosti. Prvih mora biti 15 odstotkov, drugih pa 20. Nadzor nad upoštevanjem minimalnih deležev bo izvajal kmetijski inšpektorat. Prenaša se vsebina evropske direktive, s katero se v slovenski zakonodaji na novo določajo kmetijski in živilski proizvodi in hitro pokvarljivi kmetijski in živilski proizvodi. Gre za proizvode, ki bi zaradi svoje narave ali stopnje predelave lahko postali neprimerni za prodajo v 30 dneh po spravilu pridelka, proizvodnji ali predelavi. Do največ 30 dni se določajo tudi plačilni roki za hitro pokvarljive kmetijske in živilske proizvode. Za vse druge kmetijske in živilske proizvode pa se skrajšujejo plačilni roki do največ 60 dni od dneva dostave.

Foto: STA

Na ta način naj bi se preprečevale tudi nepoštene trgovinske prakse, ki so se pokazale kot posebej škodljive za mala in srednja podjetja v verigi preskrbe s hrano. Na podlagi evropske direktive se seznam nedovoljenih ravnanj v verigi preskrbe s hrano s 23 širi na 27. “Na novo je definirana znatna tržna moč, odvisna od letnega prometa dobavitelja in kupca ter pripravljena stopenjsko na podlagi prometa dobavitelja, ustvarjenega v preteklem letu. Lestvica je definirana kot letni promet dobavitelja v preteklem letu do neke vrednosti ter promet kupca, ustvarjen v preteklem letu, ki je nad to vrednostjo. Najvišja vrednost letnega prometa, do katere so zaščiteni dobavitelji, je 350 milijonov evrov,” pojasnjujejo na ministrstvu. V skladu z direktivo se dodaja tudi navedba, da dobavitelj od kupca lahko zahteva sklenitev pisne pogodbe in da jo je kupec dolžan skleniti.

Poslovne prakse v verigi preskrbe s hrano bo po spremembah zakonodaje posebej pod drobnogled vzel tudi institut Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, ki bo moral pripravljati trimesečna redna poročila o stanju na področju nepoštenih poslovnih praks v verigi preskrbe s hrano. Pripravljavci sprememb ocenjujejo, da je to pomembno zaradi ukrepanja in preprečevanja slabšanja položaja na trgu. Nad trgovskimi praksami pa bo po novem bedela tudi Javna agencija RS za varstvo konkurence.

“Domače” samo še domače

Vsako leto mediji poročamo tudi o številnih prevarah na stojnicah, kjer prodajalci ponujajo “domače” pridelke, kar se pogosto izkaže samo za marketinško potezo, nima pa po izvoru nič skupnega z lokalno pridelavo. Prodaja na improviziranih stojnicah pa velikokrat ne zadostuje niti minimalnim higienskim ukrepom. Regulativa na tem področju je bila nujna. Po novih določilih bo prodaja živil končnemu potrošniku kmetijskih pridelkov dovoljena le na kraju pridelave oziroma predelave, v registriranih oziroma odobrenih obratih, na stojnicah ali registriranih premičnih objektih na registriranih tržnicah, s prodajo od vrat do vrat, s prodajo na daljavo, s prodajo na registriranih premičnih objektih ali stojnicah na sejmih, prireditvah ter na stojnicah v zaprtih javnih prostorih. Kot poudarijo v predlogu sprememb, bo prodaja na stojnicah zunaj naštetih mest nezakonita. “Gre predvsem za stojnice ob cestah, kjer ni higiensko tehničnih pogojev za izvajanje prodaje živil,” pojasnijo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za učinkovitejši nadzor in preprečevanje goljufij pri prodaji pa predlagajo še, da kmetija v okviru svoje kmetijske dejavnosti lahko prodaja samo pridelke, ki jih pridelujejo. “Cilj uvedbe sledljivosti porekla je zagotoviti učinkovito možnost sledenja masnega toka živil glede na njihovo poreklo. S tem se v večji meri zagotavlja eno temeljnih načel živilske zakonodaje, to je varstvo interesov potrošnika. Ne nazadnje se bo s sledljivostjo porekla zmanjšala možnost napak oziroma tudi pojavov morebitnih nepoštenih praks glede navajanja porekla živil,” so prepričani na ministrstvu.

Maruša Opeka