Slovenija kot banana republika: Saga v primeru Pro Plus eden izmed razlogov, zakaj ameriško zunanje ministrstvo ne svetuje vlaganja v Slovenijo!

Foto: STA

Ameriško zunanje ministrstvo je za svoja podjetja izdalo usmeritve oziroma nasvete glede vlaganja v vseh državah sveta. Pod drobnogledom se je tako seveda znašla tudi Slovenija, o kateri so zapisali, da se pri javnih naročilih pojavlja pomanjkanje transparentnosti, pogoste pa so tudi regulativne spremembe. Prav tako pa niso pozabili omeniti obstoja kompleksne birokracije, visokih cen nepremičnin in zmede, ki nastaja med agencijami glede odgovornosti in jurisdikcije v zvezi s tujimi investicijami. 

Takšna ocena je odgovornost zadnjih petih vlad, ki so ustvarile okolje, ki je povsem neugodno za tuje investitorje. Nič čudnega ni, da so vsi pobrali šila in kopita, Slovenija pa posledično zaradi tega na vseh lestvicah konkurenčnosti pada.

Na strani ameriškega zunanjega ministrstva je mogoče prebrati, da podatki Gospodarske zbornice Slovenije kažejo, da je vsaj 50 odstotkov slovenskega gospodarstva v rokah države ali pod njenim nadzorom. “Še vedno vlada odpor do privatizacije in neposrednih tujih investicij, čeprav obstaja zavedanje o pomenu tujih neposrednih naložb za rast, ustvarjanje delovnih mest in razvoj novih tehnologij.” Nadalje izpostavljajo, da se potencialni investitorji v Sloveniji soočajo z velikanskimi izzivi, vključno s pomanjkanjem preglednosti pri sprejemanju gospodarskih in komercialnih odločitev, z dolgotrajnimi birokratskimi postopki, netransparentnimi postopki pri javnih razpisih in pogosto tudi z nedosledno davčno in regulativno strukturo.

Trg je tog, veliko je težav pri pridobivanju gradbenih dovoljenj
“Tuja podjetja, ki poslujejo v Sloveniji, in lokalna izpostava ameriške gospodarske zbornice, so navedli tudi dodatne dejavnike, ki negativno vplivajo na lokalno naložbeno ozračje, vključno s pomanjkanjem strategije za pridobivanje tujih neposrednih investicij, znatnim sodnim zaostankom, težavami pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, togostjo trga, nesorazmerno visokimi socialnimi prispevki itd.” Podjetja so poročala tudi o pomanjkanju preglednosti pri javnih naročilih, nepotrebnih zapletih in počasni birokraciji, pogostih regulativnih spremembah, relativno visokih cenah nepremičnin in o zmedi, ki vlada med vladnimi agencijami glede odgovornosti in  v zvezi s tujimi naložbami.

Ob tem je potrebno izpostaviti zapis glede Agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence (AVK), ki predstavlja neodvisen organ, ki je pristojen za varstvo konkurence na območju Republike Slovenije. “Leta 2017 je AVK preučila 34 podjetij, da bi ocenila njihove potencialne tržne posledice. Do konca leta je CPA izdala odločbe v tridesetih primerih (štirje primeri so ostali še nerešeni) in v dveh primerih ugotovila zlorabo prevladujočega položaja na trgu. V primeru, ko je ameriško podjetje dalo ponudbo za nakup slovenskega medijskega podjetja, je AVK preverjala, če bi prevzem prispeval k vzpostavitvi prevladujočega položaja na trgu ali omejitvi dostopa do televizijskih kanalov na podlagi nepravičnih in diskriminacijskih pogojev.” AVK mora sicer do konca leta podati odločitev v zvezi z zadevo.

Ameriški sklad postaja vedno bolj nestrpen
Kot je že znano, POP TV in Kanal A že nekaj časa čakata na novega lastnika, saj je poslovna naveza ameriškega sklada KKR in srbskega poslovneža Dragana Šolaka že julija lani podpisala pogodbo o nakupu največje komercialne televizije v lasti družbe Central Media Enterprises (CME). Kljub temu pa novi lastnik še zmeraj ni dobil soglasja AVK in tako že več kot 400 dni čaka na soglasje državnega organa pod vodstvom Andreja Matvoza. Nič čudnega ni, da ameriški investicijski sklad KKR, ki želi prevzeti družbo Pro Plus, postaja vedno bolj nestrpen, zato ta poziva AVK, da naj hitro odloči v prid nakupu Pro Plusa.

Nič kaj dobrodošle za tuje investicije niso izjave Levice na izredni seji državnega zbora ob volitvah mandatarja v hramu demokracije, kjer je bilo izročeno, da je potrebno izločiti tiste subjekte in posameznike v državi, ki so obremenjeni z ameriško gospodarsko zbornico AmCham Slovenija. Generalna direktorica AmCham Slovenija Ajša Vodnik pa je izpostavila, da tovrstnega izključevanja ne razumejo, saj temelj demokracije, kakor tudi AmCham Slovenija, predstavljata prav dialog in sodelovanje.

Potrebno je zavedanje, da sedaj ne gre več za opozorila s strani Amchama, ampak zunanjega ministrstva ZDA, ki opozarja, da imajo na AVK vpliv zunanji faktorji in da delajo počasi. Zavlačevanje v primeru Pro Plusa konkretno kaže, da je res tako in nič čudnega ni, da zaradi vsega navedenega ameriška podjetja ne želijo vlagati, ker ni smiselno tudi do dve leti čakati na odločitev nekega AVK.

H. M.