Šarčeva dvoličnost in strah pred volitvami

Foto: STA

Vladna koalicija LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB s podporo Jelinčičeve SNS in dveh poslancev narodnosti je spet podprla dva zakona iz proračunskega svežnja za prihodnji dve leti, na katera je državni svet prejšnji teden izglasoval odložilni veto. Tako kot prvič so tudi tokrat proračunske dokumente za leti 2020 in 2021 zelo disciplinirano podprli isti poslanci, za je glasovalo 48 navzočih poslancev. Edina izjema med koalicijskimi poslanci je bil Robert Polnar iz stranke DeSUS, ki je tudi predsednik parlamentarnega odbora za finance in je bil v svoji razpravi zelo oster. Vendar stvari to ni spremenilo.

Državni svet RS je prejšnji teden soglasno (za je glasovalo 25 svetnikov) sprejel predlog odložilnega veta na zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021, čeprav jih je državna sekretarka Saša Jazbec s finančnega ministrstva poskušala odvrniti od izglasovanja veta. Svetniki so državnemu zboru ob tem predlagali, naj o tem znova odločajo, ga zavrnejo in naložijo vladi, da pripravi nov zakon, v njem pa uredi znesek povprečnine, ki pripada občinam v skladu z zakonom o financiranju občin (ZFO).

Povprečnina ne zadošča za pokrivanje naloženih obveznosti
Zakon je povprečnino za leto 2020 določil v višini 589,11 evra na prebivalca, za leto 2021 pa v višini 588,30 evra, vendar je med svetniki prevladalo prepričanje, da v zakonu zapisana povprečnina ne zadošča za pokritje vseh stroškov izvajanja zakonsko določenih nalog občin. Povprečnina za leti 2020 in 2021 je res višja, kot je letos, a so tudi stroški občin čedalje večji. Državni svet je že v okviru postopka sprejemanja proračuna izpostavil, da vlada z združenji občin ni sklenila dogovora o višini povprečnine, temveč jo je določila sama. Državni svet opozarja tudi na neustreznost veljavne zakonske ureditve, ki vladi omogoča enostransko določitev višine povprečnine, ki ne zagotavlja primernega financiranja lokalne samouprave. Na ta način ni zagotovljena predvidljivost financiranja občin, zaradi česar je oteženo načrtovanje na lokalni ravni. “Če so naloge zakonsko določene in obstaja ocena potrebnih sredstev za njihovo izvajanje, je treba sredstva zagotoviti in pogajanj sploh ne bi smelo biti,” so vztrajali. Povprečnina se mora določiti neodvisno od vsakokratne vlade oziroma pogajanj, njena višina pa mora zadoščati za pokrivanje stroškov opravljanja zakonskih nalog, so bili kritični državni svetniki.

Milan Ozimič, državni svetnik: »Financiranje občin ne zagotavlja niti kritja stroškov obveznih nalog, kaj šele nujno potreben razvoj. Posledica takšnega odnosa neustreznega financiranja se kaže v popolnoma neenakomernem razvoju Slovenije kot celote.«

Državni svetniki soglasni
Dejstvo je, da zakonsko določena povprečnina zaradi uravnilovke v sistemu financiranja ne pokrije vseh dejanskih stroškov posameznih skupin občin (mestne občine, občine s sedežem upravnih enot in druge občine), opozarja tudi Združenje občin Slovenije. Državni svet se je z izglasovanim vetom tako pridružil opozorilom reprezentativnih združenj občin, da mora država z občinami ločeno urejati vprašanje manjkajočih sredstev iz naslova dviga plač v javnem sektorju in oškodovanim občinam dodeliti razliko, neodvisno od formule za izračun primerne porabe. Državni svet je še opozoril, da bi morali za izračun povprečnine kot izhodišče vzeti dejanske stroške leta 2018 in ne povprečja stroškov za zadnja štiri leta ter k tako dobljeni vrednosti dodati še predvidene povečane stroške v višini 27,8 evra za leto 2020 in v višini 37,1 evra za leto 2021. To pomeni, da bi morala povprečnina za leto 2020 znašati 658,80 evra in za leto 2021 668,10 evra. Ob tem so opozorili, da je parlamentarni odbor za finance že pred tem prepoznal dejanske stroške občin in podprl amandma za višjo povprečnino v 2020 in 2021, kot so jo predlagala reprezentativna združenja občin in državni svet. Koalicijski poslanci pa so nato po Šarčevem discipliniranju predsednikov koalicijskih strank na kosilu, ki ga je priredil (na naš račun), takšen predlog zavrnili.

Poslanec Robert Polnar in predsednik odbora za finance: »Leta 2011 leta je bila povprečnina 554,50 evra, v letu 2019 je bila 573,50 evra, v letu 2020 bo 589,11 evra. Ali je 3,4-odstotna rast v osmih letih napredek ali ne, naj oceni vsak sam. Kdor misli, da je to dovolj, naj premisli še enkrat.«

Občine finančno podhranjene
Državni svet opozarja tudi na čedalje večje stroške občin za financiranje odprave posledic naravnih nesreč, ki so zaradi podnebnih sprememb čedalje pogostejše, pri tem pa finančno podhranjene občine največkrat niti ne morejo računati na finančno pomoč države. Dolgoletna finančna podhranjenost občin se izkazuje v slabem stanju (npr. cestne, vzgojno-izobraževalne, komunalne itd.) infrastrukture, ki je za občane oz. državljane primarnega pomena. S tem se jim neupravičeno znižuje standard bivanja oziroma poslabšuje kakovost življenja ter krepijo razvojne težave slovenskega prostora. Medtem ko so bile v preteklem finančnem obdobju prav občine ključne pri uspešnosti črpanja razpoložljivih evropskih sredstev, pa je zdaj bistveno težje, saj nimajo sredstev za zagotavljanje lastne udeležbe oz. nimajo možnosti zadolževanja za potrebe zagotavljanja lastne udeležbe. Na vse to je v ponedeljek tako na odboru za finance kot na plenarni seji v imenu državnega sveta opozarjal državni svetnik Milan Ozimič. Na seji odbora je bil uspešen, saj predlog Šarčeve koalicije s podporo Jelinčičeve SNS in dveh poslancev narodnosti ni prejel zadostne podpore.

Ena bolj neumnih izjav: »Premier je prejel darilo!« Poznavalci razmer so to pospremili z besedami, da ima Erjavec res težak nahrbtnik in ga je zelo strah, da bi kaj ušlo iz njega.

Udar na odbor za finance
Povsem drugače je bilo nato na seji državnega zbora. Ta se je začela v ponedeljek ob 15. uri in se s približno enournimi odmori predvsem na zahtevo stranke DeSUS končala z enakim razmerjem moči kot prvič. Občine in lokalne skupnosti so podprli samo v strankah SDS, NSi in delno v Levici, saj mariborskega poslanca Franca Trčka pri ponedeljkovem glasovanju ni bilo, prvič pa se je glasovanja vzdržal. Ob tem dodajmo, da je Jožef Horvat iz NSi vse to ocenil tudi kot »udar državnega zbora na odbor za finance«, saj so vladajoči poslanci odločitev odbora najprej povozili že 15. novembra in drugič še 2. decembra 2019. Šarcu se je seveda smejalo, saj to pomeni, da bo lahko nadaljeval s svojo politiko nedela. Ali kot je to na Twitterju zapisal Janez Janša, predsednik lanske zmagovite stranke na volitvah SDS, da bo vse skupaj še nekaj časa trajalo, razen škode pa ne bodo naredili nič drugega.

“Pri rekordnih prihodkih države bi vsak sposoben minister za finance našel dodatna sredstva, ki bi občinam omogočala višje prihodke”
Poslanec Marko Pogačnik je tudi v ponedeljek predstavil stališče poslanske skupine SDS in poudaril, da imajo občine iz leta v leto manj sredstev, čeprav imajo iz leta v leto več zakonskih nalog in s tem višje stroške. V SDS zaradi zmanjšanja povprečnin občinam proračunov za leti 2020 in 2021 niso podprli. Pogačnik je ob tem dejal: “Višje povprečnine za občine v letih 2020 in 2021 bi imele multiplikativen pozitiven vpliv na proračun Republike Slovenije in na višjo gospodarsko rast. Občine bi vsekakor del denarja namenile za investicije in razvoj. Zmanjšanje povprečnine za občine v višini 70 evrov po predlogu koalicije bo na dolgi rok pomenilo slabši razvoj občin, nižji standard občanov in zmanjšanje konkurenčnosti Slovenije v primerjavi z drugimi državami. Na kratek rok pa zmanjšanje povprečnine občine v višini 70 evrov za leti 2020 in 2021 pomeni višje cene vrtcev, domov za ostarele in podobno. Finančni minister je izpostavil, da ima Slovenija najboljši proračun v Evropi. Pri rekordnih prihodkih države za leti 2020 in 2021 bi vsak sposoben minister za finance našel dodatna sredstva, ki bi občinam omogočala višje prihodke. Govorimo o sredstvih, ki v strukturi prihodka proračunov predstavljajo nekaj več kot 1 odstotek prihodkov.”

Vida Kocjan

  • anzek

    Rešitev za občine, če hočejo preživeti in še nekaj narediti za občane, je na dlani: nujno potrebno bo zmanjšati lastne stroške, to pomeni, da se bo potrebno z drugimi občinami dogovoriti za skupne službe.

    Kot posledica tega bo tudi manj zaposlenih……..ali kaj, ko je županom v interesu, da ima čim več zaposlenih, ker se je večina zaposlenih zaposlilo na podlagi nepotizma in zaposleni so najboljša volilna baza, saj živijo v strahu pred izgubo službe (ne dela)!!

  • Andrej

    SDS nima možnosti, ker bi njena vlada temeljila na osnovi dela. Šarčeva vlada pa temelji na osnovi nedela. Sliši se sicer zelo lepo, ampak, točno zaradi tega je stara Juga propadla. S slovenijo bo pa ravno tako.

    • WISKY 1000

      Šarac z njegovo bando samo meglo mešajo.

      • Andrej

        O ne, Šarec z njegovo bando naš denar obračajo sebi v prid. Za nas je to megla, za njih pa ogromna korist. Slovencem se še ni posvetilo. Tudi ne verjamem, da se jim kdaj bo.

  • Viktorh

    Strah je upravičen.

  • xtc

    Sleje kot preje bo zadeva zagibila.

  • Antonius

    Ne samo Šarec, dvolične so vse stranke v koaliciji, ker se pred volitvami prilizujejo volivcem po vseh občinah v Sloveniji, zdaj so pa na svoje pocukrane besede pozabile in volivce pustile na cedilu. K dvoličnežem sodijo tudi Mesečevi komsomolci, ker volivcem prodajajo boljše življenje po venezuelsko.
    Dvoličnost?!
    Ljudska modrost dvoličnosti reče laganje, ker se kasneje narejeno, preračunljivo vedno uresniči drugače, kot je bilo za *prmej* obljubljeno.
    —————————————–
    Danes, ob 19-ih zvečer, ste vabljeni na protest pred mestno hišo vsi, ki vam je kaj do čiste pitne vode.

    • sodnikisozločinci

      Ob 9. uri zjutraj sem bil tam, pred mestno hišo, zraven Robbovega vodnjaka, so postavljali oder za radio 1. Zdaj razumem, s totalno galamo in norčevanjem iz protestnikov hočejo uničiti protest.

  • Polh Dobri

    Vse se izteka v ljubljansko korito, službe, davki – kapital in megla, da skoraj neprebojna megla korupcije, zmešnjav in samohvale.

  • sodnikisozločinci

    Občine bi morale začeti usklajeno kampanjo za bojkot Ljubljane, usmerjeno k njihovim prebivalcem, ki se tja dnevno vozijo na delo in v šole, kupujejo v ljubljanskih trgovinah, obiskujejo njene bifeje… Brez potrošnje dnevnih migrantov, ki so Prestolničarjem in njihovemu župankoviću trn v peti, bi v Ljubljani propadla tretjina lokalov, brez mladine, ki se vanjo dnevno vozi v šole, pa bi bile njene ulice podobne domu za upokojence – take so ob sobotah in nedeljah, ko ni pouka.

  • šmentanamuha

    Šarca upravičeno skrbi, poleg vlade se mu lahko sesuje tudi zakon. Pogoltnil je preveliko kost.

  • Striženje ovac

    Zakaj bi bili Šarca strah volitev? Non sens.

  • Garbage man

    Albanec gre v Srbijo…….