Potem ko je Šarčeva vlada zamenjala direktorja Sove, direktorja obveščevalno-varnostne službe (OVS) in načelnika generalštaba Slovenske vojske, je zdaj na vrsti tudi imenovanje novega direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Rošade so nabirajo, Šarčeve menjave pa izpadajo iz dneva v dan bolj avtokratsko, piše Požareport.
V nedavnem Siolovem intervjuju se je Šarec pohvalil, da je pred mesecem in pol v Tacnu nagovoril pripadnike Sove. “Nagovoril sem več kot sto uslužbencev, ki vnaprej niso vedeli, da pridem,” je takrat povedal.
Dejstvo, da se o njegovem obisku ni razvedelo, je Šarec vzel kot dokaz, da “zadeve še tesnijo”. A če si je premier domišljal, da bodo zadeve tesnile tudi, ko bo lagal o njih, se je uštel. Namreč, po zanesljivih informacijah Bojana Požarja je Šarčevemu nagovoru prisostvovalo zgolj 87 ljudi, kar je daleč od števila, s katerim se je hvalisal Šarec.
Dvomi o tem, da ne bi bili obveščeni o premierjevem prihodu
Ravno tako se postavlja pod vprašaj trditev, da uslužbenci o njegovem prihodu niso bili obveščeni, saj je znan primer z ministrstva za notranje zadeve, kjer je minister Boštjan Poklukar “uslužbencem ministrstva pravočasno in pred Šarčevim prihodom poslal zelo natančna navodila, kako naj se med pogovorom s predsednikom vlade – vedejo”.
Čeprav Šarec rad pripoveduje, kako se v delo ministrov ne vtika, je vseeno veliko kadrovanja, ki je narejeno na njegovo pest. Tako naj bi posredoval tudi pri Poklukarju, da zaposli nekdanjega pripadnika policije Francija Kregarja kot posebnega svetovalca v svojem kabinetu. Kregar je namreč pred nekaj meseci v Kamniku postal “skriti Šarčev prišepetovalec za policijske zgodbice”.
A to ni edini sporni primer kadrovanja pod Šarcem. Izpostaviti velja kandidata za novega direktorja NPU Dušana Florjančiča in Mitjo Gregorca. Pri Florjančiču, ki je vodja sektorja gospodarske kriminalitete pri Generalni policijski upravi, obstajajo po pisanju Požarja “domnevno sporne osebne finančne akrobacije z obračuni plač in potnimi stroški”.
Preimenoval se je iz Milojevića v Gregorca
Po navedbah nekaterih virov naj bi se z njim že zabaval oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili na specializiranem državnem tožilstvu zaradi suma “goljufije pri potnih stroških, neupravičene uporabe službenega vozila v osebne namene, neupravičenega izplačevanja nadurnega dela samemu sebi”.
Primer z Gregorcem je še veliko bolj kompliciran. Ta se je po podatkih, ki jih je pridobil Požar, 30. avgusta 2008 iz Milojevića preimenoval v Gregorca. Razlog ni znan. Mediji so že leta 2010 poročali o koliziji interesov, ko so razkrili, da ima omenjeni kriminalist še popoldansko dejavnost, v kateri se je ukvarjal “s pravnim svetovanjem in izterjavo zapadlih obveznosti”. Navzkrižje interesov so takrat potrdili tudi nekdanji minister za notranje zadeve Gregor Virant in pravnika Lojze Ude in Rajko Pirnat v članku Financ “Dopoldne kriminalist, popoldne izterjevalec”.
“Kaj je narobe, če v prostem času delam izvršbe in nepremičninske pogodbe,” je takrat svojo izterjevalsko dejavnost komentiral Gregorc. Gregorc je drugače diplomiral leta 2008, njegova mentorica pa je bila Liljana Selinšek, ki je kasneje postala podpredsednica Komisije za preprečevanje korupcije pod vodstvom Gorana Klemenčiča. Gregorc je svojo popoldansko dejavnost za “davčno in poslovno svetovanje” zaprl v letu 2014, a ob tem velja izpostaviti, da je imel kar dve podružnici, kar je sila nenavadno, glede na to, da govorimo o s.p.
Nenavadna smrt nadrejenega?
Ravno tako je svoj popoldanski s.p. za “pravno svetovanje” imel tudi kriminalist Simon Golub, ki je na podlagi ovadbe, ki jo je vložil ljubljanski župan Zoran Janković, vodil hišno preiskavo pri Igorju Bavčarju. Zanimivo, na televizijskih posnetkih se pojavi tudi Gregorc. Kar je še bolj nenavadno, pa je to, da je Golub umrl zaradi padca z lestve ravno dan pred zaslišanjem, ko “naj bi ga zaslišali zaradi suma jemanja podkupnine”, piše Požar.
A. B.