fbpx

Se obeta še ena afera v sodstvu z opravljenim pravosodnim izpitom v Bosni?

Sodnica Jaša Jasminka Trklja (Foto: STA)

Portal Siol izpostavlja primer sodnice Jaše Jasminke Trklja, ki je podobno kot Branko Masleša svoj pravosodni izpit položila v Bosni, a je za razliko od njega položaj sodnice zasedla v samostojni Sloveniji. Kot poudarjajo na portalu, iz sodbe vrhovnega sodišča leta 2020 izhaja, da zakon o pravniškem državnem izpitu ne določa, da se v Sloveniji priznajo v tujini opravljeni izpiti oziroma se ne priznavajo izpiti, opravljeni v eni od drugih republik nekdanje SFRJ. Sodni svet v tem primeru pravi, da v tem trenutku ne vodijo nobenih postopkov glede preverjanja veljavnosti pravosodnega izpita Trklje. Na ministrstvu za pravosodje pa so zavzeli jasno stališče, da je potrebno zadevo razčistiti, saj očitki in zanimanje javnosti vplivajo na zaupanje v sodstvu.

Portal Siol tokrat izpostavlja zgodbo sodnice Jaše Jasminke Trklja, ki je pravosodni izpit opravila leta 1987 v Sarajevu. Trkljeva je sodnica postala leta 2006 na predlog sodnega sveta, ki ga je takrat vodil zdajšnji predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik. Podobno kot Branko Masleša je Trkljeva pravosodni izpit opravila v drugi državi v nekdanji SFRJ, za razliko od njega pa je sodnica postala šele v samostojni Sloveniji. Sodni svet je takrat pod vodstvom Pogačnika zavzel stališče, da Trklja izpolnjuje vse pogoje za izvolitev v sodniško funkcijo.

Preberite še: [Video] Poslanec Desus-a: Z gotovostjo lahko trdim, da kolikor se je za upokojence naredilo v tem mandatu, se dolgo ni naredilo

Kot poudarjajo na portalu, iz sodbe vrhovnega sodišča leta 2020 izhaja, da zakon o pravniškem državnem izpitu ne določa, da se v Sloveniji priznajo v tujini opravljeni izpiti oziroma se ne priznavajo izpiti, opravljeni v eni od drugih republik nekdanje SFRJ. “Ker je šlo za republiške predpise, je pravniški državni izpit na podlagi 34. člena ZPDI izenačen le pravosodni izpit, opravljen v skladu s predpisom, ki je veljal v Republiki Sloveniji, ne pa v skladu s predpisom druge republike nekdanje SFRJ,” so zapisali v sodbi. Za pritožnika potrdilo o opravljenem PDI v Socialistični republiki Bosni in Hercegovini iz leta 1985 in potrdilo, da je bil vpisan v register odvetnikov v Federaciji BiH, ni zadoščalo za izkazovanje postulacijske sposobnosti.

Foto: Siol/Twitter

Z navedenimi informacijami so se na portalu obrnili na Sodni svet, ki jim je odgovoril, da v tem trenutku ne vodijo nobenih postopkov glede preverjanja veljavnosti pravosodnega izpita Trklje. “Sodni svet, ki je v letu 2006 odločal v razpisnem postopku za sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani na 39. seji 7. 9. 2006, je zavzel stališče, da je pravniški državni izpit, ki ga je opravila kandidatka Jasminka Jaša Trklja, veljaven,” so jim v sodnem svetu odgovorili na vprašanje, kako z vidika pravosodnega izpita omenjene sodnice komentirajo zgornjo sodbo.

Primer sodnice Trklja se razlikuje od primera Masleše v tem, da je Masleša postal sodnik v isti državi, v kateri je opravil pravosodni izpit, torej v SFRJ, sodnica Trklja pa je pravosodni izpit opravila v eni državi, torej SFRJ, sodnica pa je postala 19 let kasneje v eni drugi državi, in sicer Sloveniji.

Tudi v primeru Trkljeve sodni svet ne vodi nobenih postopkov
Na portalu so želeli, da bi se sodni svet opredelil do sodbe in pravosodnega izpita sodnice, a so jim le pojasnili, da se sodni svet opredeljuje le v primeru konkretnih postopkov, ki jih vodi. V primeru sodnice Trkljeve pa, kot že rečeno, ne vodijo nobenega postopka in se na novinarsko vprašanje niso opredelili. “V zvezi z vašim vprašanjem dodajamo še, da Sodni svet pri svojem odločanju upošteva relevantno sodno prakso in se do nje po potrebi opredeljuje v okviru konkretnih postopkov, ki jih vodi. Kot je že bilo pojasnjeno, pri Sodnem svetu ni uveden noben postopek, v katerem bi bilo sporno vprašanje veljavnosti pravniškega državnega izpita sodnice Jasminke Jaše Trklja,” so zapisali na Sodnem svetu.

Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič (Foto: STA)

Sodni svet bi sicer moral prejšnji teden obravnavati pojasnilo predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča glede izobrazbe vrhovnega sodnika Branka Masleše in groženj novinarjem s tožbami, a so, kot so pojasnili, zaradi poslabšanja epidemioloških razmer sejo preložili na ta četrtek. Opravili jo bodo prek videokonference, novinarji na seji ne morejo biti navzoči, ker so seje skladno s poslovnikom zaprte za javnost.

Predsednik vrhovnega sodišča Florjančič se je na stališče sodnega sveta o neprimernosti komuniciranja vrhovnega sodišča glede Masleševe diplome samo odzval, da je bila prek Twitterja vrhovnega sodišča objavljena izjava Masleše, kar pa ni bilo razvidno zaradi omejenega števila znakov pri pisanju sporočil na Twitterju. Pri tem na portalu še posebej poudarjajo, da se je vrhovno sodišče enako odzvalo tudi po elektronski pošti, kjer omejitve znakov ni, a Florjančič tega ni povedal.

Foto: STA

Odgovora, ali je pravosodni izpit Masleše, ki ga je opravil skupaj z diplomo v Bosni, primeren, pa še vedno ni. Spletni portal Prava je razkril zakon iz nekdanje Socialistične republike Slovenije, v katerem je zapisano, da smejo pravosodni izpit opravljati tisti, ki so kot diplomirani pravniki najmanj dve leti opravljali pravniško delo pri sodišču. Masleša pa je svoj pravosodni izpit opravil manj kot leto dni po koncu študija (leta 1976), medtem ko naj bi po javno dostopnih podatkih služil vojaški rok.

Foto: Twitter/Siol

Ministrstvo za pravosodje pravi, da je treba zadevo razjasniti zaradi zaupanja v sodstvo
Pri konkretnem primeru Trkljeve se je odzvalo tudi ministrstvo za pravosodje, ki sicer ni pristojno, da izvaja kakršnekoli nadzore in postopke v zvezi s preverjanjem pogojev že imenovanih sodnikov. “Preučujemo pa relevantne dostopne informacije, s čimer želimo prispevati k pravni razjasnitvi veljavne in nekdanje zakonodaje, ki spada v delokrog ministrstva. V okviru svojih pristojnosti tako pridobivamo informacije, saj gre za očitke, ki so pomembni, ne kot konkreten primer, ampak ker zaradi zanimanja javnosti vplivajo na zaupanje v pravosodje. Zato je treba zadevo razjasniti, vendar premišljeno in tako, da se ne prejudicira nobeno opredeljevanje glede nje,” so še za portal sporočili z ministrstva za pravosodje.

Sara Rančigaj