So pokojnine v Sloveniji res prenizke? Ena izmed glavnih tem, s katero se bo Slovenija spet ukvarjala v prihajajočih mesecih, v času volilne kampanje pred junijskimi državnozborskimi volitvami, znova deli narod. Zadnja raziskava agencije Parsifal namreč kaže, da je problem predvsem delitev naroda na prvorazredne in drugorazredne državljane, ko je govora o pokojninah. Več kot polovica (54 odstotkov) anketirancev meni, da imajo nekateri prenizke in drugi previsoke pokojnine. Da so pokojnine na splošno prenizke meni 39,8 odstotka vprašanih, medtem ko je precej manjši delež (4,6 odstotka) mnenja, da pokojnine stanejo državo toliko, da ogrožajo blaginjo prihodnjih generacij. Le 1,7 odstotka vprašanih pa meni, da so pokojnine v Sloveniji ustrezne.
Da je povprečna pokojnina v Sloveniji vendarle nekoliko prenizka, menijo tako v vladi kot tudi v opoziciji, zgolj razloge za to iščejo drugje. Če Cerarjevi skušajo narod prepričati, da je za nizke pokojnine kriva predvsem gospodarska kriza, a da naj bi se situacija izboljšala z gospodarsko rastjo, na takšne izjave trenutnih oblastnikov v opoziciji gledajo z velikimi zadržki. Na nedavni okrogli mizi, ki jo je v mesecu februarju v hotelu Union v centru Ljubljane organizirala evropska poslanka Romana Tomc iz Slovenske demokratske stranke, je bilo med drugim povedano, da gre razloge za nizke plače in pokojnine iskati v NLB in podobnih državnih projektih.
Velik problem je staranje prebivalstva
“Ljudje se ne zavedajo, da gre razloge za njihove nizke plače in pokojnine iskati tudi v NLB in podobnih velikih državnih projektih. Ob zadnji dokapitalizaciji, ki smo jo davkoplačevalci plačali iz lastnega žepa, je vlada obljubila, da bo banko prodala. O tem danes nihče noče nič slišati. Jasno je, da pri tem ne gre za ceno banke, ki naj bi bila prenizka, ampak za informacije, ki se nahajajo v dokumentaciji banke in so za vpletene neprecenljive,” je v svojem govoru tedaj povedala Romana Tomc.
Naj spomnimo. Demografske spremembe predstavljajo enega izmed največjih izzivov Evropske unije. Staranje evropske populacije zahteva poglobljen razmislek o celoviti spremembi pokojninskih sistemov. Države članice EU se te problematike lotevajo različno, Slovenija na primer z rednim in izrednim usklajevanjem pokojnin. Posledično lahko naši upokojenci pričakujejo za 1,15 odstotka višjo pokojnino.
V letu 2016 več kot 10 tisoč prejemnikov borčevskih pokojnin
Toda enega glavnih razlogov, zakaj denarja v pokojninski blagajni kronično primanjkuje, gre iskati v visokih pokojninah članov borčevskih organizacij, saj veliko posameznikov toliko let po koncu druge svetovne vojne še vedno prejema borčevsko pokojnino. Na Nova24TV smo v preteklosti že poročali, da je bilo leta 2016 še vedno 11.844 prejemnikov borčevskih pokojnin, ki so prejeli skupaj več kot 18 milijonov evrov. Najmlajši prejemnik družinske borčevske pokojnine je bil star šele 22 let.
Borčevsko pokojnino je še leta 2004 prejemalo 35 tisoč ljudi, čeprav je bilo leta 1945 le 30 tisoč borcev. Ta čas borčevsko pokojnino prejema nekaj manj kot 12.000 državljanov, pri čemer je le tretjina takih, ki so bili neposredno udeleženi v boju, dve tretjini pa je svojcev pokojnih borcev.
V Sloveniji kronično pomanjkanje zaupanja v medije
V Parsifalovi anketi so sodelujoče sicer še spraševali, kako pogosto podvomijo v informacijo, ki jo najdejo v posameznem mediju, in ali jo nato preverijo še prek kakšnega dodatnega vira. Odgovori so presenetljivi in zaskrbljujoči. Večina (44,3 odstotka vprašanih) namreč podvomi v informacije, ki jih najde v medijih, vendar informacij dodatno ne preveri. Sledijo tisti, ki včasih podvomijo in tudi preverijo preko kakšnega dodatnega vira (31,2 odstotka) in tisti, ki pogosto podvomijo in preverijo prek kakšnega dodatnega vira (14,6 odstotka). Nikoli ne podvomi v informacije samo 9,6 odstotka ljudi.
Kje gre iskati razloge, da se ljudje ne odločajo dodatno preveriti informacije, čeprav se zavedajo, da gre v velikih primerih za #fakenews, ni popolnoma jasno, a se kot na pladnju sama ponujata odgovora, da se jim preprosto ne ljubi, ali pa nimajo časa.
L. S.
.