fbpx

Slovenija blizu stopnje precepljenosti na covid-19

Direktor NIJZ dr. Milan Krek (Foto: Demokracija)

Podatki NIJZ kažejo, da je bilo s prvim odmerkom cepljenih 772.273 ljudi, z obema pa 552.551 ljudi. Trenutno je na čakalni listi še 25 tisoč oseb za 1. odmerek, za drugi pa več kot 250 tisoč. Vse to pomeni, da se zelo približujemo precepljenosti, ki zelo vpliva na omejevanje širjenja virusa. Po besedah direktorja NIJZ dr. Milana Kreka je potrebno zavedanje, da je virus živo bitje, ki se prilagaja. “Če bomo dobro izvajali preventivne ukrepe za zajezitev virusa, se precepili, nas čaka lepa jesen,” je prepričan. 

Število umrlih na račun covida se nam v Sloveniji znižuje, vse odkar se je v domovih in zdravstvenih inštitucijah začelo cepljenje 26. decembra lani. Cepljenje je namreč po besedah direktorja NIJZ dr. Milana Kreka tisto, ki je omogočilo, da se virus zelo težko giblje po domovih. Virus namreč nima možnosti prenašanja z enega na drugega. Večina v domovih je namreč ali prebolelih ali pa tudi cepljenih. Krek je prepričan, da je pomembno, da se cepi tudi osebje v domovih, oni so namreč tisti, ki se gibajo tako v domovih kot tudi v okolici, zato lahko virus tudi prinesejo na delovno mesto. “Stanje v domovih, ki ga imamo sedaj, je izjemno dobra priprava na jesen, če bi vnovič pojavil izbruh virusa,” je poudaril.

Zaradi strategije cepljenja, ki je bila sprejeta decembra, danes žanjemo sadove 

Cepljenje po besedah Kreka pomembno zavira razvoj epidemije. “Če ne bi imeli cepljenja, bi bila v tem trenutku epidemija bistveno hujša. V vsaj 70 odstotkih imamo namreč opravka z bolj kužnim virusom, kot smo ga imeli v jeseni. Ker smo cepljeni in imamo lepo število prebolelih, je mogoče, da so šole odprte in se sprejema ukrepe, ki odpirajo družbo. Ljudje, ki so pocepljeni v starosti nad 65 let ne zbolevajo več tako hitro in pogosto. Posledično imamo bistveno manj hospitalizacij in umrlih. Umrljivost je namreč v populaciji nad 55 let višja kot v drugih.” Ker smo strateško najprej cepili najbolj ogroženo skupino prebivalstva (starejše nad 60 let), danes žanjemo sadove tega ukrepa, ki smo ga sprejeli decembra, ocenjuje Krek.

Foto: STA

Direktor NIJZ predvideva, da se bo v nadaljevanju zmanjševalo število okuženih, če bo seveda zviševalo tudi število cepljenih. “Zelo pomembno je število cepljenih, da se zaščitimo pred virusom. S tem pa je lažje tudi krotiti epidemijo v primeru, če se bo ta pojavila v jesenskem času.” Cepljenje brez čakalne vrste v tem tednu poteka v vseh cepilnih centrih. Po besedah Kreka si je mogoče na mestu cepljenja zagotoviti digitalno potrdilo za dostop do portala Zvem in SMSpass.

Avgusta je pričakovati konec epidemičnega vala

“Nekje konec junija, sredi julija bomo po napovedih imeli povprečno 51 okužb. Nekje avgusta se bo končal epidemični val, če se kaj ne bo zgodilo vmes,” je povedal Krek. Zaradi sevov virusa, ki so prisotni in se bodo verjetno še razvili, je po besedah Kreka nujno sledenje preventivnih ukrepom, med katerimi so vzdrževanje varne razdalje, higiena rok, prezračevanje zaprtih prostorov, nošenje mask v zaprtih prostorih, preventivno testiranje in aplikacija Ostani zdrav.

Kacin: Slovenija IMA relativno visoko precepljenost

Koordinator za logistični del cepljenja Jelko Kacin je v ponedeljek za našo televizijo povedal, da AstraZeneca proizvaja cepivo, ki je žal nekoliko zamudilo s prihodom na trg. “Zato tudi precej zamuja s svojimi dobavami. V tem času se je vnel precej grob konkurenčen boj. Iz teh razlogov vsake toliko časa slišimo o tem ali onem cepivu, da imajo cepljeni z njim stranske učinke. Tako je pri vseh zdravilih. Pri vsakih zdravilih imate zdravilo za uporabo, kjer piše na kaj je potrebno biti pozoren. V tem trenutku Slovenija uporablja štiri cepiva.”

Foto: STA

“Izjava, ki jo je gospod Marco Cavaleri nedavno dal za italijanski časopis glede AstraZenece, je bila nekoliko presenetljiva,” je ocenil Kacin. “Težko si predstavljam, da nekdo, ki sedi v upravi Eme, da takšen intervju. Dopuščam možnost, da so ga napačno razumeli. Ko je bil intervju objavljen, je sicer intervju demantiral.” Glede cepljenja z AstraZeneco je povedal, da tisti, ki se bodo cepili zdaj, bodo  po drugi odmerek prišli sredi septembra in bodo zaščiteni do junija drugo leto. “To je cepivo, ki nudi najdaljšo zaščito.” Kacin ocenjuje, da ima Slovenija relativno visoko precepljenost. “Če štejemo še prebolele (več kot 200 tisoč), imamo precepljenost zelo visoko. Govorim o precepljenosti s prvim odmerkom. Takrat organizem namreč že uživa določeno, že zelo visoko stopnjo zaščite.”

Po besedah Kreka se otroke stare 12 let in več lahko cepi s Pfizerjevim cepivom. “Zainteresirani starši lahko na cepljenje prijavijo svoje otroke. Ko bo število dovolj veliko, se bodo določeni centri odločili in določene dneve namenili za cepljenje otrok.” Glede cepiva AstraZeneca, okrog katerega se je dvigal prah ta konec tedna, je povedal, da gre za preverjeno cepivo, ki je enakovredno cepivo v skladu z odločbo Eme. Najboljše je, da se s prvim in drugim odmerkom cepi z istim cepivom. Mešanje predstavlja le izjemo, o kateri se po premisleku lahko odloči zdravnik.

S cepljenjem smo dosegli točko precepljenosti, ki po besedah Kreka pomembno vpliva na zaščito prebivalstva, zato se virus težje širi. “Ostal bo na tem nivoju čez poletje. Jeseni je neznanka, ker se ne ve, če bo prišel kakšen nov sev, ki ne bo bolj virulenten, cepiva pa na te ne bodo popolnoma prijela (le delno). Vreme v jesenskem času vpliva, počasi se zapiramo, več smo notri. Potrebno bo prezračevati. Virus je živo bitje in se prilagaja. Če bomo dobro obvladovali preventivne ukrepe, se precepili, nas čaka lepa jesen. Drugače težko garantiram, kako bo z jesenjo.”

Nina Žoher