Slovenska vlada sama sebe potiska ob rob že ob misli na kandidaturo, da bi iz Velike Britanije v Slovenijo preselila Evropsko agencijo za zdravila (EMA), češ, da je dve leti tako kratek rok, v katerem “ne more zagotoviti dovolj velike in ustrezno opremljene stavbe za agencijo EMA, ravno tako pa slovenska kandidatura ne bi bila dovolj konkurenčna pri ostalih kriterijih, zahtevala pa bi tudi zajeten finančni vložek”.
Poročali smo že o tem, da Britanci še dobro niso začeli z izstopom iz Evropske unije, pa se Hrvatje že potegujejo za Evropsko agencijo za zdravila, ki ima trenutno sedež v Londonu, da bi po izstopu Velike Britanije pristala na hrvaških tleh. V ta namen so hrvaški poslanci v Evropskem parlamentu, Ivana Maletić, Marijana Petir, Dubravka Šuica, Ivica Tolić in Željana Zovko, na svoje kolege – evropske poslance – naslovili dopis, da se “spopadamo z razpravo o preselitvi dveh agencij EU, ki imata trenutno sedež v Londonu, ena od teh pa se nanaša na predlog o premestitvi Evropske agencije za zdravila (EMA). Ob tem želimo poudariti vpliv hrvaške znanosti v zdravstveni industriji in v sodobni farmacevtski infrastrukturi, ki jo poseduje Hrvaška, kar bi lahko veljalo za dragoceno prednost EMA. V tem kontekstu Vlada Republike Hrvaške izraža svoje ambicije, da bi gostila EMA”, v istem dopisu pa so svoje poslanske kolege prosili, da jih podprejo pri komuniciranju o njihovem položaju in veliki želji.
Iščejo probleme, ne rešitev
Prebrisani Hrvati si torej želijo agencijo z nadvse dobičkonosnega področja. In ker ni bilo nobenih indicev, niti govoric o tem, da se za katerokoli mednarodno agencijo, ki ima trenutno sedež v Veliki Britaniji, poteguje tudi Slovenija, smo na ministra Karla Erjavca in njegovo zunanje ministrstvo naslovili novinarsko vprašanje, kako je na tem področju aktivna Slovenija. Odgovorili so nam, da “v zvezi s preselitvijo sedeža EMA in EBA (Agencija Evropski bančni organ, op. av.) obstaja v EU27 strinjanje, da je treba odločitev glede relokacije sedežev sprejeti čim prej in na transparenten način, ob tem pa je posebno pozornost treba nameniti zlasti zagotavljanju kontinuitete dela obeh agencij. S ciljem, da se selitev zaključi v roku dveh let, torej še pred izstopom VB iz EU, je Evropska komisija predlagala poseben postopek odločanja, pri katerem bodo pomembno vlogo igrali določeni kriteriji, ki bodo zagotavljali kar najbolj nemoteno delovanje obeh agencij v obdobju selitve in takoj po njem. O teh kriterijih razprava sicer še poteka, obsegajo pa, med drugim, dovolj velike in ustrezno opremljene pisarniške in konferenčne prostore, ustrezno frekvenco letalskih povezav vključno z medcelinskimi destinacijami, zadostne hotelske in nastanitvene kapacitete za obiskovalce agencij, dovoljšnje število mest za otroke zaposlenih na šolah z mednarodnim programom. Poleg teh kriterijev bo pri odločanju ključna ocena o ugodnosti posamezne ponudbe, upoštevati pa je treba tudi prednost držav, ki še nimajo sedeža evropske agencije.”
Kup izgovorov – od pomanjkanja prostora do finančnega vložka, pa še v “realne možnosti za zmago” ne verjamejo
V svojem odgovoru zaključujejo, da “na podlagi proučitve teh kriterijev in primerjave z že podanimi kandidaturami je bilo ugotovljeno, da Slovenija v tako kratkem obdobju ne more zagotoviti dovolj velike in ustrezno opremljene stavbe za agencijo EMA, ravno tako pa slovenska kandidatura ne bi bila dovolj konkurenčna pri ostalih kriterijih, zahtevala pa bi tudi zajeten finančni vložek. Slovenija bi se za kandidaturo odločila v primeru, če bi ocenila, da lahko predstavi kredibilno kandidaturo z realnimi možnostmi za zmago.” Zato bo vlada po podatkih ministrstva za zunanje zadeve namesto kandidature za EMA/EBA v naslednjem obdobju pozornost namenjala zlasti širitvi in okrepitvi delovanja Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), ki je z novo evropsko zakonodajo pridobila dodatne pristojnosti in naloge.
M. S.