Slovensko medvladje: kdo bo nasledil Šarca?

Foto: posnetek zaslona

Po skoraj spektakularnem odstopu premierja Marjana Šarca prejšnji ponedeljek se postavlja vprašanje, kdo bo naslednji premier in kdo bo sestavljal vlado. Ne glede na Šarčeve izjave, da bodo potrebne nove predčasne volitve, ni nujno, da bodo te že v kratkem.

Nekaj pa je vendarle jasno, in sicer to, da so oči javnosti sedaj uprte v SDS, ki ima v državnem zboru največ poslancev. Kot je sporočila SDS, je pripravljena takoj oditi na predčasne volitve, če pa bi se pokazala možnost, je pripravljena prevzeti tudi sestavljanje vlade. Se s tem sesipajo napovedi tistih, ki napovedujejo, da prvak SDS Janez Janša ne bo nikoli več premier, in ocene vseh tistih, ki še vedno izpostavljajo domnevno Janševo izključevalno držo?

Janša si želi razvojno koalicijo
Reakcija SDS je bila sicer pričakovana, saj je, kot je sporočil njen predsednik Janez Janša, pripravljena na pogovore z vsemi – gre torej za držo, ki jo poznamo že iz časa t. i. Partnerstva za razvoj. Spomnimo: po volitvah leta 2011 se je v začetku leta 2012 po podobnem modelu izoblikovala t. i. koalicija za izhod iz krize, vendar je nato prišlo do posega protikorupcijske komisije, ki je sprožil posledico: izstop Virantove Državljanske liste in tedaj Erjavčeve stranke DeSUS iz koalicije, zaradi tega pa je prišlo do konstruktivne nezaupnice vladi.

Foto: Demokracija

Kakorkoli že, v ponedeljek, 3. februarja je Janša objavil javno pismo, s katerim je vse parlamentarne stranke povabil na pogovor (pismo je v celoti objavljeno na spletni strani Demokracije). Kot je uvodoma opozoril prvak SDS, bi že četrte zaporedne predčasne volitve samo še utrdile podobo Slovenije kot politično nestabilne države, kar prinaša negativne posledice za razvoj in blaginjo. Kljub temu pa še ni vse zamujeno, saj je mogoče zaostanke nadomestiti. »Predvsem s pospešenim odpravljanjem ovir za hitrejši in geografsko enakomernejši razvoj države, z več svobode, varnosti, odgovornosti in pravičnosti, z vzpostavitvijo reda v zdravstvu, uveljavljanjem strateških odgovorov na demografski problem in s sooblikovanjem evropskih rešitev,« je zapisal. Ob tem je tudi opozoril, da se je z zadnjimi volitvami v državni zbor uvrstilo skupno kar devet strank, šest od njih jih je sestavljalo nestabilno koalicijo pod vodstvom Marjana Šarca. Ob tem je Janša spomnil, da se situacija ob ohranitvi sedanjega proporcionalnega volilnega sistema lahko ponovi tudi po verjetnih četrtih predčasnih volitvah. No, s tem je tudi namignil na napovedane spremembe volilnega sistema, vendar SDS ni hotela pristopiti k predlogu o odpravi volilnih okrajev.

Pred nami je predsedovanje EU
Kakor je razvidno iz Janševega pisma, bi bila SDS pripravljena prevzeti sestavljanje vlade pod pogojem, da bi v koalicijo vstopila najmanj dva koalicijska partnerja za večinsko in stabilno koalicijo. Koalicija brez SDS pa bi terjala najmanj šest koalicijskih partnerjev. Zato je bil razpad dosedanje koalicije pričakovan. Kot je zapisal Janša, so zato že septembra 2019 v SDS začeli z daljnosežnimi pripravami na nove volitve. »Smo verjetno edina stranka, ki je nanje programsko, kadrovsko in organizacijsko popolnoma pripravljena. Zavedamo pa se, da bomo lahko po naslednjih volitvah ob podobni razdrobljenosti zakonodajnega telesa pred podobnimi dilemami glede sestave večinske koalicije kot danes. Razlika pa je v času prostega teka ob kopičenju nerešenih problemov. Če oblikujemo večinsko koalicijo v aktualni sestavi DZ, imamo lahko novo vlado na začetku pomladi. Če bodo vmes volitve, pa šele konec poletja,« je zapisal. Tudi iz tega razloga je po posvetu s predsednikom republike povabil na pogovore predstavnike sedanjih parlamentarnih strank, da bi preverili, ali obstaja možnost za oblikovanje večinske koalicije »Za Slovenijo«. Tu gre seveda za vprašanje, ali potencialni partnerji podobno gledajo na ključna vprašanja, ki jih je treba reševati v tem mandatu, ter ali imajo koalicijski partnerji na voljo dovolj kvalitetnih kadrov za opravljanje vladnih nalog. »Zaželeni so predlogi ljudi, ki imajo ne samo ustrezne izkušnje z zahtevnim vodenjem doma, ampak tudi v Evropi. Ministri vlade RS bodo morali namreč v tem mandatu v zelo zahtevnih okoliščinah voditi ustrezne zasedbe Sveta Evropske unije. Slovenija bo Svetu EU predsedovala v drugi polovici leta 2021,« je v pismu zapisal dvakratni slovenski premier, ki naj bi pogovore s predstavniki strank opravil v petek, 7. februarja, ali po dogovoru.

Foto: STA

Podivjane ambicije Alenke Bratušek
Ali torej obstajajo možnosti, da se še pred novimi predčasnimi volitvami oblikuje nova koalicija? Za zdaj kaže, da bi se lahko v koalicijo vključili SMC, NSi in DeSUS, kar bi pomenilo, da bi koalicija imela skupaj 48 poslanskih glasov in torej večino. Seveda se tudi tu postavljajo različna vprašanja, ali bo v omenjenih strankah dovolj volje, da sprejmejo pobudo. Že zdaj je jasno, da je precej manj možnosti za sodelovanje v LMŠ, SD in Levici. Šarec je sicer ob odstopu nakazoval, da se bo LMŠ povezala s SMC, vendar pa naj bi dopustil drugačno odločitev. Je pa v intervjuju za Mladino že dejal, da možnosti za sodelovanje s SDS ne vidi. Podobno razmišlja tudi Dejan Židan (SD). No, zanimiva pa je reakcija Alenke Bratušek (SAB), ki je nekoč že sedela na premierskem stolčku in se, kot kaže, znova vidi v tej vlogi – a le, če ji bodo to dovolili politični botri. Bratuškova je namreč napovedala projektno koalicijo, s katero bi pridobili čas za ureditev volilne zakonodaje. Ob tem pa je celo samozavestno izjavila, da od SDS še nihče ni potrkal na njena vrata in jo prosil za sodelovanje. Čeprav je njena ponudba povsem neresna (navsezadnje je že izključila SDS), pa ni izključeno, da bodo botri podelili mandat njej ali pa morebitni »tretji osebi«, bodisi iz DZ ali pa iz dosedanje ministrske ekipe.

Gašper Blažič, Metod Berlec