So za sodne zaostanke krivi dodatni zaslužki sodnikov?

Nina Betetto

Slovenija ima tudi v evropskem merilu velike težave s sodnimi zaostanki. Roki sojenja in časi do pravnomočno končanih zadev so nerazumno dolgi. Ob vsem tem sodimo v evropski vrh tudi po številu kršitev človekovih pravic, predvsem zaradi krivičnih obsodb.

Sodnija vedno najde izgovor, zakaj je tako, vendar se na dejstvo, da jih je premalo, ne morejo izgovarjati. Po podatkih iz leta 2016 ima Slovenija največje število sodnikov na prebivalca, v statističnih številkah jih je 44,8 na 100 tisoč prebivalcev. Evropsko povprečje je 20,7! Ne samo to, naši sodniki pred evropskimi kolegi prednjačijo tudi takrat, ko gre za izobraževanje na področju prava. Očitno je, da je seminarjev in predavanj toliko, da ob njih težko najdejo še čas za pisanje sodb. In še zelo dober zaslužek so!

Vse za izobraževanje!
Prav tu se na podlagi poslanskega vprašanja poslanke SDS Suzane Lep Šimenko v zvezi s sklepanjem svetovalnih avtorskih pogodb odkrivajo zelo visoki “postranski” zaslužki slovenskih sodnikov. Pregled sklenjenih avtorskih in podjemnih pogodb ministrstva za pravosodje za leto 2017 prinaša zanimive informacije. Ministrstvo za pravosodje je pri navedbah zneskov izplačil nedosledno, zato so zneski ponekod zapisani kot neto (dejansko izplačilo prejemniku) in kot bruto (skupaj z vsemi dajatvami izplačevalca in z neto zneskom prejemnika).

Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko (foto: Twitter)

Nina Betetto
Nina Betetto je trenutno sodnica na civilnem oddelku Vrhovnega sodišča RS, še pred letom je bila njegova podpredsednica. Znana je po tem, da je v svoji karieri za seboj pustila številne sodbe, ki so jih višje sodne instance razveljavile in razglasile za kršitve človekovih pravic. Toda to je ni zadržalo, da ne bi kandidirala za sodnico, pozor(!), na Evropskem sodišču za človekove pravice. A je pogorela …

Betettova pa je v odlični formi, kar zadeva dodatne zaslužke. Samo s predavanji sodniškim kolegom je lani zaslužila 1.550 evrov neto in 5.213 evrov bruto. Poleg svoje redne plače, seveda.

Vesna Bergant Rakočević
Vesna Bergant Rakočević je sodnica ljubljanskega višjega sodišča, znana kot žena Igorja E. Berganta, TV-voditelja na nacionalki. Vendar ni znana samo po tem, znana je tudi po svojih škandaloznih izjavah. Leta 2013 je v članku V pravni praksi objavila čestitko sodnici Barbari Klajnšek: “Barbara, iskrene čestitke za pogum.” Zakaj? Ker je obsodila Janeza Janšo. Ob tem si je privoščila še neokusno primerjavo podpornikov pred sodiščem s severnokorejskimi otroki, katerih obrazi so ob obisku Kim Džong Una “spačeni v grimasi histeričnega joka ganjenosti”.

Pogovor v organizaciji Društva novinarjev Slovenije z naslovom Zakaj morajo mediji objavljati tudi neresnične popravke? Sodnica Višjega sodišča v Ljubljani Vesna Bergant Rakočević.

Njena predanost je vidna tudi pri finančnih nagradah, ki jih prejema na različnih strokovnih seminarjih: nekaj manj kot 3.500 evrov bruto in 300 evrov neto.

Vesna Žalik
Tudi sodnica vrhovnega sodišča Vesna Žalik, znana iz zadeve Patria, je bila s predavanji bogato nagrajena. Samo z udeležbo na Kazenskopravni šoli 2017 je zaslužila za zelo dobro plačo – 2.160 evrov bruto.

Vesna Žalik.

Anton Panjan
Višji sodnik in predsednik Višjega sodišča v Ljubljani Anton Panjan je dodatno od davkoplačevalcev zaslužil 180 evrov. Ob takšnem znesku ste morda zamahnili z roko, a Anton Panjan je, kot je poročal Reporter, v svojem zunajsodnem delu zaslužil veliko višje zneske. Leta 2008 naj bi se bil zaslužek gibal okoli 100 tisoč evrov, kar pa je sam zanikal. S sodnico Marjano Logar sta že takrat našla svojo tržno nišo na predavanjih za pravniški državni izpit (PDI). To počneta še danes tudi prek Poslovne hiše Unija, d. o. o., tam bosta v akciji že od marca dalje. Kotizacija za seminar je 800 evrov brez DDV.

Izjava za javnost po prvem uradnem srečanju med novim predsednikom ljubljanskega okrožnega sodišča Antonom Panjanom in ministrom za pravosodje Alešem Zalarjem. Novi predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Anton Panjan.

Drugi “znanci”
Med dobro plačanimi predavatelji najdemo še tožilca iz zadeve Patria Andreja Ferlinca, ki ob vsem svojem delu in celo petju v pevskem zboru najde čas tudi za predavanje na seminarjih. Seminarji za PDI so mu prinesli 600 evrov bruto. Boštjan Zalar, sodnik, znan tudi iz primera reševanja “hrabrega Ahmada” pred njegovo pravnomočno potrjeno vrnitvijo na Hrvaško, je z vodenjem izobraževanja na Šoli evropskega prava zaslužil 373,33 evra neto.

Nadaljevanje sojenja Patria. Tožilec Andrej Ferlinc.

Manj znani, a dobro plačani
Med odlične zaslužkarje iz davkoplačevalskega denarja sta se na vrh pririnili še dve imeni: višji sodnik na Višjem sodišču v Ljubljani Matej Čujovič, ki je z dodatnim delom zaslužil kar 9.097,39 evra bruto in še 250 evrov neto. S svojim dodatnim delom in plačilom iz davkoplačevalskih žepov se lahko pohvali tudi mariborska okrožna sodnica Urška Kežmah, podpredsednica sodišča. Samo v letu 2017 je bilo zanjo dodatnih prihodkov z ministrstva za pravosodje v višini 3.726,67 evra bruto in 1.080 evrov neto.

Škandal24