fbpx

Sodnica je brez izvajanja enega samega dokaza zavrnila odškodninsko tožbo zoper Maslešo in ostale

Sodnica Tanja Bizjak (Foto: dz-rs.si)

V odškodninski tožbi predsednika SDS Janeza Janše je šlo za ključne ljudi v zadevi Patria, ki so proces vodili na podlagi neugotovljenega kraja, časa in komunikacijskega načina storitve kaznivega dejanja, njihovo pravno presojo pa je nato razveljavilo ustavno sodišče. Janša, ki je moral po krivici v zapor, je tako zahteval od odgovornih odškodnino – kranjska sodnica pa je brez izvajanja enega samega dokaza odškodninsko tožbo zavrnila. Po pravnomočnosti sodničine delne pisne odločbe naj bi se nadaljevala obravnava tožbe proti državi.

“Eno je sojenje, drugo pa je politični obračun. To je bil politični obračun. Če citiram nekdanjega ustavnega sodnika Krivica, je na prvi pogled jasno, da to, za kar se je nam sodilo v zadevi Patria, ni kaznivo dejanje. Tisti, ki so pri tem sodelovali, so vedeli, da ne izvajajo sojenja, ampak politično eksekucijo in da potem ne bo nobene odgovornosti oziroma da ne bodo plačali škode,” je za medije povedal Janez Janša – v začetku januarja smo namreč napovedali, da bo na kranjskem okrožnem sodišču končno stekla obravnava odškodninske tožbe, s katero predsednik SDS in nekdanji predsednik vlade od nekdanje tožilke in sodnikov, ki so sodili v zadevi Patria, zahteva 900 tisoč evrov odškodnine.

Sodnica je v začetku januarja napovedala, da bo sodišče najprej odločilo o morebitni odškodninski odgovornosti tožilke in sodnikov ter da bo odločba izšla pisno. Janša je danes popoldne na Twitterju objavil delno sodbo – okrožna sodnica Tanja Bizjak je razsodila, da se zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke, in sicer v delu, ki se glasi: “Toženci Branka Zobec Hrastar, Barbara Klanjšek, Milan Štrukelj, Vesna Žalik in Branko Masleša so solidarno dolžni tožniku v roku 15 dni plačati znesek 901.119,96 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 29. septemra 2017″.

“Brez izvajanja enega samega dokaza je kranjska sodnica zavrnila odškodninsko tožbo zoper Maslešo in ostale akterje krivosodja v zadevi Patria, češ da naj škodo namesto njih poravnajo nič krivi davkoplačevalci,” je ob tem komentiral Janša. Spomnimo, Janša je dotičnim očital nezakonito delo v procesu Patria, ki je na koncu zastaral. Kot je v začetku januarja ob prihodu na sodišče povedal, so ti konkretni posamezniki z zlorabo inštrumentov pravne države spremenili tok politične zgodovine v Sloveniji. Poudaril je, da v zadevi Patria ni šlo za sojenje, temveč za politični obračun in politično eksekucijo. Janšev odvetnik Franci Matoz je presodil, da so v postopku ponudili dovolj dokazov za to, da so toženi posamezniki ravnali samovoljno z namenom povzročitve škode in s tem izpolnili vse elemente odškodninske odgovornosti.

Šlo je za zlorabo prava, saj je sodnik zlorabil svoj položaj z namenom povzročiti škodo tožniku
Videti je, da je sodnica očitno štela, da je tožba nesklepčna, da zahtevek nima podlage v zatrjevanih dejstvih. Pri tem pa je spregledala, da tu ne gre za sodniško napako – pri tej bi namreč res lahko veljala odškodninska imuniteta sodnikov. V dotičnem primeru pa je šlo za zlorabo prava, saj je sodnik zlorabil svoj položaj z namenom povzročiti škodo tožniku. Zato tu ne gre za škodo pri opravljanju sodniškega poklica ali v zvezi z njim, ampak za namenoma povzročeno škodo, kjer opravljanje sodniškega poklica ni bil cilj, ampak je bila sodniška služba samo sredstvo za povzročitev škode – sodniška služba je bila torej zlorabljena.  Ko gre za zlorabo položaja, v tem primeru sodniške službe, s ciljem drugemu povzročiti škodo (kar je tudi kaznivo dejanje), težko govorimo o odškodninsko-pravni imuniteti sodnikov. Ta imuniteta se namreč nanaša samo na primere opravljanja sodniške službe, torej na primere, ko je cilj sodnikovega ravnanja sojenje, ne pa zloraba sodniške službe. V dotičnem primeru pa, če še enkrat poudarimo, opravljanje sodniške službe ni bil cilj, temveč le sredstvo za povzročitev škode. In če je to kaznivo dejanje – kar vsekakor je, potem ne moremo reči, da oškodovanec nima odškodninskega zahtevka zoper namernega povzročitelja škode.

Sodnica je torej na obravnavi 8. januarja zavrnila dokazne predloge po zaslišanju nekaterih prič, med drugim nekdanjih ustavnih sodnikov Miroslava Mozetiča in Mitje Deisingerja. Matoz pa je poudaril, da gre zaradi neizvedbe predlaganih dokazov za absolutno kršitev pravilnosti postopka. Sodnica je zavrnila tudi predlog tožeče stranke za prekinitev postopka, da bi se pred ustavnim sodiščem začel postopek o protiustavni pravni praznini glede neposredne odgovornosti sodnika in tožilca. Sodnica je namreč menila, da ne gre za protiustavno pravno praznino. Po pravnomočnosti njene delne pisne odločbe naj bi se nadaljevala obravnava tožbe proti državi. Kot je pojasnil Miha Kunič, morda država plačati odškodnino, ker je bil toženi neupravičeno na prestajanju kazni. “Zoper državo se bo glede odškodnine nadaljeval postopek, ker ta je čisto legalen, vprašanje pa je, kakšna bo višina odškodnine. Tu se država in tožnik nista uskladila,” je pojasnil tudi Emil Zakonjšek, ki je zastopal Maslešo, Žalikovo in Štruklja.

Sara Kovač